| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv treninga za moč in vzdržljivostnega treninga na simptome shizofrenije
Bine Kosmač, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Raziskanost vpliva fizične aktivnosti na shizofrenijo je v primerjavi z lažjimi duševnimi motnjami pomanjkljiva. Shizofrenijo karakterizirajo pozitivni in negativni simptomi; pozitivne se zmerno učinkovito lajša z medikametozno terapijo, ki za negativne simptome ni učinkovita. Trening za moč in vzdržljivostni trening sta lahko cenovno ugodni in lahko dostopni metodi lajšanja teh simptomov in drugih posledic shizofrenije. Metode: Zaključno delo temelji na pregledu literature, uporabili smo opisno metoda dela. Vključitveni kriteriji so bili znanstveni in strokovni viri, objavljeni med leti 2010 in 2020 v angleškem jeziku, ki se nanašajo na fizično aktivnost in simptome shizofrenije. Za iskanje virov smo uporabili podatkovni bazi PubMed in Web of Science. Postopek iskanja smo prikazali v tabeli, način oženja izbire virov za končno analizo pa prikazali s PRISMA diagramom. Izbrana literatura je bila analizirana in sintetizirana. Rezultati: V analizo smo vključili 8 študij. Rezultati so sicer različni, a je nakazan pozitiven vpliv intenzivnega, predvsem vzdržljivostnega treninga na simptome shizofrenije. Trening se je izkazal učinkovitejši pri negativnih simptomih kot pozitivnih. Tudi primerno zastavljen, intenziven trening za moč lahko zmanjša jakost simptomov. Razprava: Ugotavljamo, da je intenzivnost poglaviten kriterij učinkovitosti treninga pri lajšanju simptomov shizofrenije. Posamezne študije z intervencijo visoko intenzivnega treninga so potrdile bistveno izboljšane simptome shizofrenije. Sklep: Fizična aktivnost v obliki strukturiranega treninga kaže velik potencial pri lajšanju simptomov in ostalih posledic shizofrenije. Za postavljanje zaključkov in oblikovanje optimalnega vadbenega programa za paciente s shizofrenijo potrebujemo več kvalitetnih raziskav. Kljub temu lahko zaključimo, da je za človeka fizična aktivnost izjemno pomembna.
Keywords: trening za moč, vzdržljivost, simptomi, shizofrenija
Published: 23.03.2021; Views: 73; Downloads: 33
.pdf Full text (475,12 KB)

2.
Čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom in zaznan stres pri osebah s shizofrenijo
Sanela Zahović, 2019, master's thesis

Abstract: Osebe s shizofrenijo pogosto uporabljajo izogibajoče strategije spoprijemanja s stresom. Uporaba določenih strategij je lahko odvisna od zaznave stresa, torej kako oseba občuti splošen stres v svojem življenju (Kaur in Beri, 2017). Za zmanjšanje stresa je pomembna uporaba na problem usmerjenih strategij spoprijemanja, pri katerih je ključno zavestno prizadevanje posameznika, ki se nanaša na koncept čuječnosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti izraženost in povezanost čuječnosti, zaznanega stresa in strategij spoprijemanja s stresom pri osebah s shizofrenijo v primerjavi z osebami brez dolgotrajnih duševnih motenj. Naš vzorec je vključeval 75 oseb (48 moških in 27 žensk) z diagnozo shizofrenije ter 77 oseb (34 moških in 43 žensk) brez dolgotrajnih duševnih motenj. Uporabljeni vprašalniki so bili: vprašalnik čuječnosti FFMQ, vprašalnik zaznanega stresa PSS ter vprašalnik strategij spoprijemanja s stresom COPE. Rezultati so pokazali, da je čuječnost nižje izražena pri osebah s shizofrenijo, pri zaznanem stresu pa med skupinama ni bilo razlik. Razlike med skupinama so bile tudi pri izraženosti devetih (od skupaj petnajstih) strategij spoprijemanja s stresom. Negativna korelacija se je pokazala med čuječnostjo in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo. Čuječnost je mediator v odnosu med strategijami, usmerjenimi na problem, in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo.
Keywords: čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom, zaznan stres, shizofrenija
Published: 12.11.2019; Views: 729; Downloads: 203
.pdf Full text (1,89 MB)

3.
Sprejetost pacientov s shizofrenijo v družbenem okolju
Jan Rotar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Shizofrenija je ena izmed bolj stigmatiziranih bolezni. V diplomskem delu smo ugotavljali v kolikšni meri je socialna distanca pacientov s shizofrenijo posledica prepričanj in stereotipov o sami bolezni. Opredelili smo tudi kako demografija anketirancev vpliva na sprejetost pacientov s shizofrenijo. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Raziskava je bila izvedena preko spletnega portala 1ka spletne ankete. Zbiranje rezultatov je potekalo v prvem tednu novembra 2018. Anketa je zajemala 12 vprašanj. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali v računalniškem programu IBM SPSS. Rezultati: V anketi je sodelovalo 908 oseb iz celotne Slovenije, od tega 436 (48 %) moških in 472 (52 %) žensk. Četrtina anketiranih poroča negativno prikazovanje shizofrenije v medijih. Le 50 (5,5 %) anketiranih je mnenja, da so pacienti s shizofrenijo nevarni. Izražanje socialne distance se je večalo s stopnjevanjem k tesnejši interakciji in stikom s pacientom. Najvišje izražena socialna distanca se je pokazala pri 390 (43 %) anketirancih, ki se ne bi poročili s pacientom, ki ima shizofrenijo. Diskusija in zaključek: Seznanjenost o duševni motnji shizofreniji je površna zato priporočamo spodbujanje promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj po Sloveniji za zmanjšanje stigmatizacije do pacientov s shizofrenijo.
Keywords: shizofrenija, socialno okolje, stigma, socialna distanca, družben odnos
Published: 14.01.2019; Views: 732; Downloads: 143
.pdf Full text (1,43 MB)

4.
Težave družine pacienta s shizofrenijo in vrste pomoči
Magdalena Šauperl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Shizofrenija je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo. Pri tem ima veliko vlogo tudi družina obolelega. Nemalokrat se pojavijo težave na katere družina ne zna primerno odreagirati, večinoma zaradi pomanjkanja informacij in neinformiranosti o pravilnih prijemih. Skrbeti za obolelega svojca ni lahka naloga, zato družina velikokrat potrebuje pomoč. V Republiki Sloveniji je na voljo veliko oblik pomoči v sklopu javnega ali zasebnega sektorja, veliko vrst pomoči je na voljo tudi preko prostovoljnih organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski. V diplomskem delu smo raziskali katere so najpogostejše težave s katerimi se srečuje družina pacienta s shizofrenijo in kakšne vrste pomoči in podpore so družini pacienta s shizofrenijo na voljo. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela. Temo smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo pregledali in preučili s pomočjo knjižnih virov najdenih v prostorih Univerzitetne knjižnice v Mariboru in s pomočjo spletnih baz podatkov Google Schoolar, COBIS in PubMed. Ugotovili smo, da se družina pacienta s shizofrenijo srečuje z različnimi težavami, kot so skrb za prihodnost svojca, pomanjkanje informacij o bolezni svojca in s finančnimi težavami. Prav tako smo ugotovili, da je na voljo veliko vrst pomoči, ki so namenjene obolelemu svojcu in družini obolelega svojca. Najbolj prepoznavne vrste pomoči so na voljo s strani nevladnih organizacij, ki nudijo programe dnevnih centrov, zaposlovanja in stanovanjskih skupin. Pomembno je, da člani družine poiščejo pomoč in poskrbijo tudi zase in svoje blagostanje ter vzpostavijo varno klimo v kateri se oboleli svojec počuti varno.
Keywords: shizofrenija, duševna motnja, družina, vrste pomoči, obremenitev, svojci, rešitev, organizacije
Published: 26.11.2018; Views: 480; Downloads: 76
.pdf Full text (599,31 KB)

5.
Odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov s shizofrenijo
Valentina Bolšec, 2017, master's thesis

Abstract: Shizofrenija je dolgotrajna, ponavljajoča se motnja, za katero so značilni različni simptomi, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost normalnega funkcioniranja. Prav zaradi vedenja bolnikov v akutni fazi poteka motnje so se v družbi izoblikovala zmotna prepričanja o bolnikih in motnji sami. Okolica bolnike s shizofrenijo velikokrat stigmatizira in s tem potiska na rob. V naši raziskavi smo želeli preučiti, kakšen odnos imajo do bolnikov s shizofrenijo zdravstveni delavci. Zanimalo nas je, ali je ta odnos pozitiven ali negativen, ali imajo predsodke do bolnikov in ali obstajajo razlike v odnosu znotraj posameznih poklicnih skupin. Najprej smo se posvetili pregledu literature, nato pa smo izvedli empirični del. V našo raziskavo je bilo vključenih 82 zdravstvenih delavcev (psihiatrov/pedopsihiatrov, medicinskih sester, tehnikov, zdravnikov, specialistov …), ki so anonimno reševali anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci, vključeni v našo raziskavo, pozitiven odnos do bolnikov s shizofrenijo ter da imajo minimalno izražene predsodke. Razlik med posameznimi poklicnimi skupinami nismo ugotovili.
Keywords: shizofrenija, zdravstveni delavci, odnos, stigmatizacija, predsodki
Published: 11.01.2018; Views: 674; Downloads: 97
.pdf Full text (1,02 MB)

6.
Poznavanje shizofrenije med študenti
Lea Perko, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Shizofrenija je bolezen, ki pri ljudeh povzroča predsodke, strah in občutke nelagodja, saj je kljub nasprotnim izkušnjam in dokazom še vedno ena izmed najbolj nerazumljenih bolezni. Predsodki in stigmatizacija pacientom otežujeta ali celo onemogočata socialno integracijo ter zaposlitev. Stigmatizacija je večinoma posledica napačne predstave bolezni v medijih. V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje poznavanja shizofrenije med študenti ekonomije in študenti zdravstvene nege.
Keywords: Shizofrenija, poznavanje shizofrenije, medicinska sestra, zdravstvena nega
Published: 21.12.2017; Views: 627; Downloads: 150
.pdf Full text (1,81 MB)

7.
Shizofrenija in pomen podpore družine pri zdravljenju pacienta s shizofrenijo
Barbara Kmetič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Izhodišča, namen: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene bolnika in tudi svojce. Močan vpliv na zdravljenje ima prav podpora ljudi, ki osebi v kriznih obdobjih stojijo ob strani, zato je namen diplomskega dela predstaviti vpliv podpore družine pri zdravljenju pacienta s shizofrenijo. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo, kjer smo s pomočjo študije primera po teoriji Marjory Gordon uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. V raziskavi je sodelovala pacientka s paranoidno shizofrenijo in družinski člani. Rezultati: Ugotovili smo, da podpora družine pri zdravljenju pacienta s shizofrenijo igra ključno vlogo pri doseganju uspešnega zdravljenja. Brez podpore pacienti hitreje opuščajo terapijo in ne hodijo na redne kontrole. Če nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, tudi ne zaupajo več v zdravljenje, zdravstveno osebje in socialno podporo. Diskusija in zaključek: Vsaka družina predstavlja neko celoto in lahko ima skrivnosti, za katere ve samo ona. Ena od njih je lahko tudi prisotnost shizofrenije v družini. Gre za bolezen, ki je med duševnimi motnjami najbolj stigmatizirana. Kljub zunanji stigmatizaciji pa se ta v družini ne pojavlja. Bolezen lahko še bolj poveže družinske člane med seboj, če le ti bolezen sprejmejo. Skupaj premagujejo ovire in družinskemu članu, ki trpi za shizofrenijo, nudijo vsakodnevno pomoč. Ključne besede: Shizofrenija, družina, podpora, zdravljenje, pomoč.
Keywords: Shizofrenija, družina, podpora, zdravljenje, pomoč.
Published: 18.10.2017; Views: 901; Downloads: 205
.pdf Full text (883,54 KB)

8.
Celostna obravnava pacienta s shizofrenijo
Nataša Miklošič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je težka, kronična duševna motnja, ki prizadene posameznikovo mišljenje, vedenje in čustvovanje. Natančen vzrok shizofrenije ni znan, obstajajo pa različne teorije nastanka te bolezni. Za postavitev diagnoze je najpomembnejša pravilna anamneza, psihiatrični in psihološki pregled ter nekatere preiskave, s katerimi predvsem izključimo morebitne druge bolezni. Pacienta s shizofrenijo in njegovo družino moramo obravnavati celostno. Metodologija: V diplomskem delu smo z opisno oz. deskriptivno raziskovalno metodo dela pregledali strokovno literaturo. Mnenja in rezultate raziskav različnih avtorjev smo med seboj primerjali in izpeljali zaključke dejstev skupnih vsem strokovnjakom. Rezultati: Ugotovili smo, da je celostna obravnava pacienta s shizofrenijo ključna za dobro prognozo. Izjemno uspešna metoda obravnave je skupnostna psihiatrija. Najvidnejšo vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji imajo izbrani osebni zdravnik, psihiater, psiholog, medicinske sestre, socialni delavci in delovni terapevti. Za dober izid zdravljenja morajo pacient in njegova družina aktivno sodelovati v obravnavi. Diskusija in zaključek: Pri postavitvi diagnoze shizofrenija so psihiatrom na voljo različne klasifikacije. Pomembno je, da pacient pri zdravljenju sodeluje, jemlje zdravila in je aktiven pri drugih oblikah zdravljenja. Pri shizofreniji je umrljivost zelo visoka, za kar je zaslužen predvsem pojav samomorilnosti in višja stopnja somatske obolevnosti. Prisotnost svojcev v procesu zdravljenja je nepogrešljiva.
Keywords: shizofrenija, psihiatrična zdravstvena nega, skupnostna psihiatrija, psihofarmakologija, psihopatologija, psihosocialna rehabilitacija.
Published: 19.07.2017; Views: 2241; Downloads: 387
.pdf Full text (1,48 MB)

9.
VPLIV POLIMORFIZMOV GENA ZA ADENOZINSKE RECEPTORJE (ADORA) NA SIMPTOMATIKO SHIZOFRENIJE IN POJAVNOST EKSTRAPIRAMIDNIH NEŽELENIH UČINKOV ANTIPSIHOTIČNIH ZDRAVIL
Arijana Turčin, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Shizofrenija označuje skupino psihotičnih motenj, ki sodijo med hude duševne motnje, nevrodegenerativne in progresivne narave. Prevalenca shizofrenije v splošni populaciji je od 0.5 do 1.0 %, značilno pa se pojavi pri mladih odraslih (moški: med 17. in 25. letom starosti, ženske: med 25. in 35. letom). Pri shizofreniji se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in vedenja, kakor tudi kognitivne motnje. Značilen je delno ali popolnoma okrnjen stik z realnostjo. Zdravimo jo na različne načine, najpogostejša zdravila pri shizofreniji so antipsihotiki. V raziskavi smo preučevali vpliv polimorfizmov adenozinskih (ADORA) in dopaminskih (DRD) receptorjev na pojav produktivne psihopatološke simptomatike pri shizofreniji, kakor tudi vpliv na nastanek ekstrapiramidne simptomatike ob prejemanju antipsihotične terapije. Naša raziskava je potekala v dveh delih. V eno skupino so bili vključeni pacienti v akutni fazi bolezni, prva epizoda ali akutni relaps shizofrenije, v drugo skupino pa pacienti na vzdrževalnem zdravljenju v stabilni fazi shizofrenije. Pacienti so se z vključitvijo v raziskavo strinjali s podpisom. V obeh vzorcih smo ocenjevali psihopatološko in ekstrapiramidno simptomatiko ob prejemanju antipsihotikov. Pri vseh bolnikih smo opravili genotipizacijo na skupno 22 izbranih polimorfizmih v ADORA1, ADORA2A, ADORA3, DRD1 in DRD2. Polimorfizmi so bili izbrani s pomočjo podatkovne zbirke SNP ameriškega National Center for Biotechnology Information (NCBI), HapMap, ter »tagger pairwise« metodo programskega kompleta HaploView. Vse dobljene podatke smo statistično obdelali s programskim paketom STATISTICA 7 za Windows. Za preliminarno preverjanje statistične pomembnosti porazdelitve kvantitativnih kliničnih spremenljivk med različnimi genotipi smo uporabili analizo variance (ANOVA), analizo kovariance pa smo opravili z metodo MANCOVA. Preverili smo Hardy-Weinbergovo ravnotežje, kakor tudi vezavno neravnovesje (LD) med SNP. Analizo haplotipov smo opravili s programom R-project. V raziskavo je bilo vključenih 74 pacientov v akutni fazi shizofrenije in 127 pacientov v neakutni fazi, ki so prejemali vzdrževalno antipsihotično terapijo. S psihopatološko simptomatiko pri shizofreniji so bili povezani polimorfizmi ADORA1 rs3766566, ADORA2A rs2236624 in ADORA2A rs2298383, ter haplotipi ADORA1 CTCAACG, ADORA3 TGTTGT, DRD1 TG in DRD1 CA. Z ekstrapiramidnimi neželenimi učinki antipsihotikov so bili povezani polimorfizmi ADORA2A rs35320474 (tardivne diskinezije), ADORA2A rs5751876 (akatizija), DRD1 rs4532 (akatizija) in DRD1 rs5326 (akatizija), ter haplotipi ADORA1 CTTGATG (akatizija), ADORA1 CTCAACG (akatizija), ADORA2A TCCTG (parkinsonizem), ADORA3 TGTTGT (parkinsonizem), ADORA3 CACTAC (akatizija), ADORA3 CACTAT (akatizija in tardivne diskinezije), DRD1 TG (parkinsonizem, akatizija, tardivne diskinezije), DRD1 TA (akatizija) in DRD1 CG (akatizija). Naša raziskava predstavlja prvo tovrstno študijo polimorfizmov adenozinskih receptorjev v možganih pri akutnih in neakutnih pacientih s shizofrenijo, s katero smo ugotovili, da bi lahko opazovani polimorfizmi v ADORA1, ADORA2A in ADORA3 z nevromodulacijo vplivali tako na psihopatološko simptomatiko, kot na ekstrapiramidno simptomatiko, povzročeno z antipsihotiki.
Keywords: shizofrenija, adenozin, nevromodulacija, polimorfizmi, psihopatologija, ekstrapiramidna simptomatika, antipsihotiki, farmakogenomika
Published: 08.03.2017; Views: 720; Downloads: 130
.pdf Full text (6,83 MB)

10.
KVALITETA ŽIVLJENJA IN SAMOMORILNO VEDENJE PRI OSEBAH S PSIHOTIČNIMI MOTNJAMI
Katarina Mihajlović, 2016, master's thesis

Abstract: Za posameznikovo učinkovito delovanje je potrebna prisotnost tako telesnega kakor tudi duševnega zdravja. V kolikor pa so duševne funkcije tako prizadete, da oseba celo izgubi stik z realnostjo, govorimo o psihotičnih motnjah, med katerimi kot najbolj uničujoča izstopa shizofrenija. Psihoza prizadene celotno osebnost in se zrcali v bolnikovi kvaliteti življenja. Ta je lahko okrnjena do te mere, da pripelje celo do samomorilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil na avtentičnem vzorcu posameznikov s psihotičnimi motnjami preučiti povezavo med kvaliteto življenja in samomorilnim vedenjem. Zanimalo nas je ali prihaja do razlik v subjektivni kvaliteti življenja glede na pretekli poskus samomora. Nadalje je bil naš cilj raziskati kateri so tisti dejavniki tveganja, ki pomembno napovedujejo kvaliteto življenja in razvoj samomorilnih teženj. Odkrivanje teh prispeva k identifikaciji rizičnih posameznikov in izboljšanju kvalitete življenja. Raziskava je bila izvedena na specifični klinični populaciji kroničnih in stabilnih bolnikov z diagnosticirano psihotično motnjo, katero MKB-10 uvršča v sklop "Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje" (F20–F29). Raziskovalni vzorec je zajemal 47 udeležencev, in sicer 25 moških in 22 žensk, starih od 19 do 65 let, ki se ambulantno zdravijo na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor. Podatki so bili pridobljeni z individualnim apliciranjem testne baterije, katere začetni del zajema demografske, klinične in psihosocialne podatke, drugi del pa vprašalnike WHOQOL-BREF, PSS, DASS-21 in INQ-15. Pri ugotavljanju razlik glede na pretekli poskus samomora smo prišli do presenetljivih rezultatov, saj se ti niso statistično pomembno razlikovali na nobeni izmed dimenzij kvalitete življenja. Pri preverjanju napovedne moči dejavnikov tveganja so rezultati razkrili, da depresija, poleg dimenzije občutka odtujenosti v medosebnih odnosih, pojasni statistično pomemben delež variance kvalitete življenja. V nasprotju z našimi pričakovanji pa nobeden izmed merjenih dejavnikov tveganja ni statistično pomembno napovedoval samomorilnih teženj pri tej zaskrbljujoči populaciji.
Keywords: psihotične motnje, shizofrenija, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost
Published: 06.02.2017; Views: 1798; Downloads: 220
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica