| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Primerjava stranskih učinkov 7 in 14 dnevnega zdravljenja okužbe s helicobacter pylori
Tjaša Ojsteršek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Helicobacter pylori okužba je najpogostejša kronična bakterijska okužba pri ljudeh. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti razlike v stranskih učinkih zdravljenja okužbe s Helicobacter pylori med 7 dnevno in 14 dnevno shemo zdravljenja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Za raziskovalni del smo pridobili podatke s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene podatke smo grafično predstavili s programom Microsoft Excel in prikazali s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 100 odraslih bolnikov, ki so imeli potrjeno okužbo s Helicobacter pylori. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili vrsto in pogostnost stranskih učinkov 14 dnevnega zdravljenja okužbe in jih primerjali s podatki o sopojavih 7 dnevnega zdravljenja, ki so bili ugotovljeni v istem diagnostičnem centru in že objavljeni. Rezultati: Stranski učinki so primerljivi med 7 in 14 dnevnim zdravljenjem in se kljub podaljšanju zdravljenja ne spreminjajo glede vrste oziroma pogostnosti. Prisotni so pri 25,2 % 7 dnevnega zdravljenja in pri 26% 14 dnevnega zdravljenja. Najpogostejši stranski učinki zdravljenja so bili kovinski občutek v ustih, slabost, diareja in bolečine v trebuhu. Nihče od anketiranih zaradi stranski učinkov ni bil hospitaliziran. Diskusija in zaključek: Podatki iz raziskave nam povedo, da sta 7 in 14 dnevna shema zdravljenja glede pogostnosti stranskih učinkov primerljivi. Statistično značilnega povečanja števila stranskih učinkov oziroma zapletov pri podaljšanju zdravljenja ni bilo zaznati.
Keywords: Helicobacter pylori, stranski učinki zdravljenja, antibiotiki, sheme eradikacijske terapije, bolnik, zdravstvena vzgoja
Published: 21.09.2020; Views: 146; Downloads: 44
.pdf Full text (657,47 KB)

2.
Odprtokodni procesni simulator DWSIM kot alternativa procesnemu simulatorju Aspen Plus
Julija Strunčnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja primerjavo med odprtokodnim procesnim simulatorjem DWSIM in procesnim simulatorjem Aspen Plus. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali bi lahko odprtokodni procesni simulator DWSIM predstavljal alternativo plačljivemu programskemu paketu Aspen Plus in tako podjetje stroškovno razbremenil. DWSIM bi lahko služil tudi kot učno orodje mladim in neizkušenim inženirjem. V obeh omenjenih procesnih simulatorjih smo izvedli enake simulacije in primerjali rezultate. Najprej smo analizirali rezultate simulacije preproste separacije metanola iz vodne raztopine, kjer smo preizkusili tri različne termodinamske modele: NRTL, Peng-Robinson in UNIQAC. Pri simulaciji poenostavljene procesne sheme sinteze dimetil etra iz metanola smo poleg primerjave dobljenih rezultatov simulacije izvedli tudi občutljivostno analizo. Pri simulaciji sinteze dimetil etra iz metanola z obtokom nezreagiranih surovin smo primerjali rezultate analize samo za UNIQAC termodinamski model. Med ustvarjanjem procesnih shem smo ugotovili, da sta oba procesna simulatorja dokaj preprosta za uporabo. Aspen Plus je zaradi svoje dovršenosti malenkost preglednejši in enostavnejši za uporabo. Rezultati kažejo, da je odprtokodni procesni simulator DWSIM primerljiv s procesnim simulatorjem Aspen Plus v primeru lažjih simulacij. V primeru zahtevnejših oziroma kompleksnejših simulacij se poleg razlik v rezultati pojavijo tudi težave s konvergenco numeričnih algoritmov. Kljub temu sklepamo, da ima DWSIM velik potencial, v kolikor bo razvoj simulatorja potekal z dosedanjo hitrostjo in kot tak bo postal zelo konkurenčen procesnemu simulatorju Aspen Plus.
Keywords: simulacija procesov, procesne sheme, odprti dostop, Aspen Plus, DWSIM
Published: 25.08.2020; Views: 168; Downloads: 51
.pdf Full text (2,71 MB)

3.
Pravna zaščita kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji s poudarkom na zaščiti Prleške tünke
Nuša Vrbnjak, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo izpostavili pojem pravne zaščite kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji s poudarkom zaščite geografske označbe Prleške tünke. Analizirali smo predpise, ki urejajo varstvo geografskih označb, ter preverili prednosti in slabosti, ki jih prinese zaščita izdelka pod imenom geografska označba. Geografska označba je pravica industrijske lastnine, s katero se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Prav tako omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njegove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege (UIL, 2017). Poleg tega geografska označba vsebuje tudi sporočilo o kakovosti izdelka, ki je v neposredni povezavi z geografskim območjem, iz katerega izhaja. Takšna povezava lahko temelji na naravnih razmerah, kot so podnebje, tla, mineralne vode. Lahko pa temelji na obdelavi, kot so na primer posebne spretnosti prebivalcev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo (Bohinc, Kete 2001, str. 68). Geografska označba si zasluži pozornost zaradi izjemnega, a premalo poznanega ekonomskega potenciala, in sicer je njena ekonomska funkcija dvojna. Z označbo je povezan sloves, kvaliteta, uveljavljen ugled, ki ga varuje in katerih promocija povečuje konkurenčnost zavarovanih izdelkov. Za porabnike so geografske označbe pomemben vir informacij, ki služijo ekonomskemu namenu produktne diferenciacije (Pretnar 2002, str. 68). Podrobneje smo predstavili zaščiteno geografsko označbo Prleško tünko in raziskali, kakšna je bila pot do zaščite, kakšni so standardi in pogoji, ki jih mora predlagatelj izpolnjevati, v kolikor želi izdelek zaščititi ter kakšna je njena vloga na trgu. Pridobitev certifikata zaščite z geografsko označbo je ključnega pomena za ohranjanje tradicionalnih in lokalnih posebnosti, katerih izvor sega daleč v preteklost, kar smo v pričujočem magistrskem delu utemeljili s številnimi primeri že registriranih kmetijskih proizvodov. Vzgib ter delovanje v smeri pridobitve navedenih certifikatov izvira iz prizadevanj po ohranitvi lokalnih posebnosti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Težnja po ohranjanju vrednot in proizvodov preteklih generacij na nekem območju je impregnirana v posameznikih, ki živijo in delujejo na konkretnem območju. Izvira iz globoke pripadnosti konkretnemu območju, ki je generacijsko pogojena ter iz večstoletne potrebe po ohranitvi identitete tako posameznika kot tudi naroda, iz česar se je rodila želja po prenosu ter ohranitvi vrednot, izročil, navad, vedenj, proizvodov … preteklih generacij. Iz analize podatkov, pridobljenih s strani anketirancev, proizvajalcev, nosilcev certifikata zaščitene geografske označbe (v nadaljevanju ZGO) za Prleško tünko so se domnevane prednosti (večja prepoznavnost na tržišču znotraj meja matične države kot tudi v tujini, proizvajalci – nosilci certifikata zaščite – dosegajo s svojimi proizvodi večji krog odjemalcev, konkretni proizvodi so postali nepogrešljivi v lokalni kot tudi slovenski kulinarični ponudbi, končnemu odjemalcu pa tovrsten proizvod sporoča, da je v celoti v skladu s kakovostnimi merili – ki se zahtevajo za certificirane proizvode, tako na območju Slovenije kot tudi na območju EU), ki jih prinaša pridobitev tovrstnega certifikata, izkazale kot neizpodbitna dejstva.
Keywords: Pravna zaščita kmetijskih proizvodov, geografska označba, izvor blaga, kakovost izdelkov, geografsko območje, sheme kakovosti, Prleška tünka.
Published: 21.05.2019; Views: 424; Downloads: 72
.pdf Full text (1,98 MB)

4.
Pravne ureditve nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih
Matic Kocjančič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije. Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka. Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema.
Keywords: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem
Published: 25.03.2019; Views: 502; Downloads: 101
.pdf Full text (653,23 KB)

5.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva na temelju solidarnosti in socialne pravičnosti
Špela Klemenčič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Keywords: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Published: 12.11.2018; Views: 708; Downloads: 101
.pdf Full text (3,30 MB)

6.
Charles Ponzi in finančne prevare
Manca Tetičkovič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Finančne prevare so del gospodarske kriminalitete, ki nas obkroža vsak dan. V diplomski nalogi sem predstavila problematiko le teh in kako pomaga medsebojno ozaveščen-je o takšnih prevarah.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, finančne prevare, piramidni sistemi, Ponzijeve sheme, diplomske naloge
Published: 16.11.2017; Views: 599; Downloads: 80
.pdf Full text (624,08 KB)

7.
Kinematske sheme na cnc obdelovalnih strojih
Kristian Geč, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja kinemastke sheme obdelovalnih strojev. Razvoj v orodjarski industriji je prinesel veliko novosti glede samih obdelovalnih strojev in možnosti obdelave na njih. Namen diplomske naloge je prikaz kinematike konvencionalnih in sodobnih CNC obdelovalnih strojev . Poleg samih kinematskih shem in opisov obdelovalnih strojev, delo zajema tudi opis postopkov struženja ter rezkanja. Konec diplomskega dela pa nam prinaša opis večjih proizvajalcev obdelovalnih strojev, ter prikaz nekaterih njihovih produktov.
Keywords: kinematske sheme, CNC obdelovalni stroj, kinematika
Published: 22.09.2017; Views: 618; Downloads: 93
.pdf Full text (3,59 MB)

8.
Teorija izgledov in njen pomen
Marko Brajić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tabela 1 prikazuje odnos do tveganega vedenja. V kvadrantu levo zgoraj vidimo »risk seeking« vedenje, torej tvegano vedenje, saj je povprečen individuum indiferenten med gotovim izidom 14 in izidom 100 z verjetnostjo 5 %. Pričakovana vrednost je v tem primeru 5 in opazovanje nakazuje tveganju naklonjeno vedenje. Poleg tega v tabeli vidimo tudi štiristranski vzorec odnosa do tveganega vedenja. To pomeni, da je za dobitke in izgube z majhno verjetnostjo vedenje tveganju nenaklonjeno. Praktični primer tega je dejstvo, da je igralništvo, kjer so dobitki malo verjetni, zelo priljubljeno. Naklonjenost tveganju za izgube, za katere je verjetnost velika, pa je v skladu s trendom tveganega vedenja, da bi se izognili zanesljivi izgubi (Fox in Tversky, 1995). 3.3 Uokvirjanje in teorija izgledov Eden od pomembnejših prispevkov teorije izgledov je njen vpliv na predpostavko nespremenljivosti opisa (description invariance). Ta predpostavka pravi, da ni pomembno, kakšna je oblika opisa izgleda, saj ne vpliva na funkcijo koristnosti posameznika. Ta predpostavka je tudi sicer eden izmed postulatov teorije racionalne izbire. Raziskave na področju vedenjske ekonomije so pokazale, da je okvir problema odločanja zelo pomemben za odločitev odločevalca. Kahneman in Tversky sta to pokazala v znanem primeru (eksperimentu) »azijske bolezni« (Asian diseas problem). Imela sta dve eksperimentalni skupini, ki sta jima predstavila enak hipotetičen primer, postavljen v dva različna okvira. Prvi skupini so rekli, da se država pripravlja na izbruh azijske bolezni, v kateri bo umrlo 600 ljudi. Eni skupini so rekli, da je program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi rešenih (okvir preživetja), drugi skupini pa so rekli, da bo program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi zaradi bolezni umrlo (okvir umrljivosti). Prva skupina (t. i. skupina pozitivnega okvirja) se je odločala med programom A, ki je pomenil, da bo zagotovo rešenih 200 ljudi in programom B, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da bo rešenih 600 ljudi in 66,6 % verjetnost, da ne bo rešen nihče. Druga skupina (t. i. skupina negativnega okvirja) pa se je odločala med programom C, ki je pomenil, da bo zagotovo (100 %) umrlo 400 ljudi, in programom D, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da ne bo nihče umrl in 66,6 % verjetnost, da bo umrlo 600 ljudi. V prvi skupini pozitivnega okvirja je 72 % ljudi izbralo program A (ki je manj tvegan v primerjavi z B), v drugi skupini pa je 78 % udeležencev izbralo program D (ki je bolj tvegan v primerjavi s C). Eksperiment je pokazal, da so preference individualnega subjekta odvisne od okvirja odločanja (koristi ali izguba), čeprav sta obe izbiri matematično enaki. Posamezniki različnim izgledom pripisujejo različne uteži, saj je tak način procesiranja informacij enostavnejši (Kehneman in Tversky, 1979). 3.4 Učinek zrcaljenja Kahneman in Tversky (1979, 268) sta v eksperimentih pojasnila tudi, kako na odločitve vpliva dejstvo, kakšne so verjetnosti prejemkov oziroma izgub. Načeloma ljudje v okviru koristi nismo naklonjeni k tveganju, v okviru izgub pa je nagnjenost k tveganju večja. V enem izmed eksperimentov sta avtorja ugotovila, da je v primeru izbire med dvema pozitivnima loterijama, loterijo A s 100 % gotovim dobičkom 3000 $ in loterijo B s 80 % možnostjo prejemka 4000 $ in 20 % možnostjo prejemka 0, 80 % udeležencev izbralo gotov dobiček (loterijo A). V drugem primeru, ko pa sta bili na voljo dve negativni loteriji (loterija A: 80 % verjetnost izgube 4000 $ in 20 % verjetnost izgube 0, loterija B: 100 % izguba 3000), je 92 % udeležencev izbralo loterijo A. V obeh primerih je bila izbrana loterija tista z manjšo pričakovano vrednostjo. Bistvo eksperimenta je dejstvo, da se preference obrnejo, ko se spremeni predznak prejemkov (Kahneman in Tversky, 1992, 306). Ta pojav sta imenovala reflection effect oziroma učinek zrcaljenja in je ena izmed najpomembnejših posledic teorije izgledov.
Keywords: teorija izgledov, odnos do tveganja, sheme nagrajevanja, finančna kriza.
Published: 03.11.2016; Views: 885; Downloads: 99
.pdf Full text (1,03 MB)

9.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, master's thesis

Abstract: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Keywords: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Published: 19.10.2016; Views: 835; Downloads: 96
.pdf Full text (1020,65 KB)

10.
PRAVNI VIDIKI ORGANIZACIJE DELOVNEGA ČASA
Petra Nikolič, 2016, master's thesis

Abstract: Delovni čas in organizacija oziroma razporeditev delovnega časa predstavljata obvezno sestavino pogodbe o zaposlitvi in hkrati enega izmed bistvenih elementov za zagotovitev fleksibilnosti delovnih razmerij. Zagotavljanje fleksibilnosti na področju delovnega časa in organizacije delovnega časa je dandanes, glede na vedno bolj izražene potrebe trga po hitrem prilagajanju spreminjajočim se tržnim razmeram, ključnega pomena za zagotovitev konkurenčnosti in obstoja posameznega podjetja
Keywords: delovni čas, efektivni delovni čas, razporejanje delovnega časa, letne sheme delovnega časa, neenakomerno razporejen delovni čas, računi delovnega časa, fleksibilne oblike dela
Published: 20.09.2016; Views: 1318; Downloads: 251
.pdf Full text (1,43 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica