| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 80
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
KOLIČINA PRIDELKA IN SILAŽA MEŠANIC, PRIDOBLJENIH PO SPRAVILU KRMNEGA GRAHA (Pisum sativum L.) Z NEPOSREDNO VSEJANO MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.)
Iris Gergorec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Na območju Martjanec, blizu Murske Sobote, smo s ciljem racionalizacije pridelave v letu 2002 ugotavljali možnost pridelave strniščnih mešanic mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in krmnega graha (Pisum sativum L.), pridobljenih z vsejavanjem ljuljke v grahovo strnišče, ki med ostanki po žetvi vsebuje tudi raztrošeno zrnje graha. Poskus je bil zasnovan kot split-plot v treh ponovitvah. Na osnovnih ploskvah smo obravnavali količino v juliju vsejane mnogocvetne ljuljke (10, 20 in 30 kg ha-1), na podploskvah pa število grahovih rastlin (povprečno 10, 25 ali 40 m-2). Ob spravilu pridelka v septembru je največji pridelek suhe snovi (5,21 t ha-1) bil dosežen z mešanico 30 kg semena mnogocvetne ljuljke ha-1 in 40 grahovih rastlin m-2, najnižji (2,45 t ha-1) pa z mešanico 10 kg mnogocvetne ljuljke ha-1 in 10 grahovih rastlin m-2. Večje število vzniklih grahovih rastlin m-2 ni imelo velikega vpliva na vsebnost surovih beljakovin v pridelku krme, zmanjšala pa se je prebavljivost pridelka s 73,5 % na 68,4 % in neto energija laktacije je upadla s 5,44 MJ kg-1 na 5,00 MJ kg-1 suhe snovi. Povečana količina semena mnogocvetne ljuljke ha-1 je povečala prebavljivost pridelka z 69,8 % na 72,4 % in neto energijo laktacije s 5,14 MJ kg-1 na 5,39 MJ kg-1 suhe snovi. Silaže, pripravljene po 10-urnem venenju so bile po petih tednih skladiščenja glede na kislinsko sestavo sicer še zadovoljive ali celo dobre kakovosti, vendar zaradi previsoke vsebnosti vode se pH ni znižal toliko, da bi omogočal trajnejšo stabilnost silaž.
Keywords: botanična sestava/neposredna setev/italijanska mnogocvetna ljuljka/krmni grah
Published: 05.05.2009; Views: 2373; Downloads: 267
.pdf Full text (654,14 KB)

7.
PRIMERJAVA SUHIH TRAVIŠČ IZ DVEH RAZLIČNIH GEOLOŠKIH PODLAG GLEDE NA C-S-R EKOLOŠKE STRATEGIJE RASTLIN
Klavdija Hartman, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo opravili floristično in funkcionalno primerjavo dveh tipov suhih travišč v hribovitem celinskem predelu Slovenije (asociacija Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, razred Festuco-Brometea in asociacija Homogyno alpinae-Nardetum, razred Calluno-Ulicetea), ki sta razvita na različni geološki podlagi (karbonatna oz. nekarbonatna silikatna). Analizirali smo 30 še neobjavljenih popisov asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis in 32 objavljenih popisov asociacije Homogyno alpinae-Nardetum. Za primerjavo florističnih razlik smo uporabili multivariatno DCA analizo. Za funkcionalno primerjavo smo uporabili model C-S-R ekoloških strategij rastlin. Za 30 rastlinskih vrst s suhih travišč asociacije Homogyno alpina–Nardetum smo določili 7 morfoloških potez (MFP), ki so nam bile v pomoč pri določitvi njihovih C-S-R ekoloških strategij. Primerjava obravnavanih suhih travišč glede na floristično sestavo je pokazala, da se suha travišča na karbonatni in silikatni geološki podlagi med sabo zelo močno razlikujejo. Medtem ko so za prva značilne predvsem bazifilne in termofilne vrste, pa druga okarakterizirajo izrazito acidofilne rastlinske vrste. Na obeh tipih travišč prevladujejo vrste s C-R, C-S ter C-S-R strategijami. Primerjava razporeditve popisov v C-S-R trikotniku na podlagi relativnih deležev posameznih C-S-R ekoloških strategij rastlin v popisih je pokazala, da imajo popisi s silikatov bolj poudarjeni komponenti S (stres toleratorji) in R (ruderalke) in lahko torej sklepamo, da so razmere na suhih silikatnih traviščih za rastline bolj stresne kot na karbonatih.
Keywords: suha travišča, silikatna travišča, karbonatna travišča, Homogyno alpinae–Nardetum, Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, floristična sestava, funkcionalni tipi rastlin, morfološke poteze rastlin, specifična listna površina (SLA), C-S-R strategija, multivariatne analize.
Published: 17.06.2009; Views: 3846; Downloads: 356
.pdf Full text (3,50 MB)

8.
UPORABA NEVRONSKIH MREŽ PRI NAPOVEDOVANJU MEHANSKIH LASTNOSTI JEKLA
Janja Plešivčnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili povezavo med dvema različnima področjema, in sicer umetnimi nevronskimi mrežami in jeklarsko industrijo. Povezavo je predstavljalo izbrano programsko orodje, NeuroIntelligence, zasnovano za delo z nevronskimi mrežami. S programom smo želeli dokazati uporabnost le-tega pri napovedovanju natezne trdnosti jekla na osnovi zbranih podatkov že izdelanih jekel. Poleg tega smo lahko praktično prikazali vpliv sestave jekla na njegovo natezno trdnost. Potrebne podatke za obdelavo, bilo jih je blizu štiri tisoč, smo pridobili v podjetju Metal Ravne d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo jekla.
Keywords: proizvodnja jekla, sestava jekla, natezna trdnost, nevronske mreže, algoritem vzvratnega razširjanja
Published: 28.10.2009; Views: 1787; Downloads: 252
.pdf Full text (937,29 KB)

9.
Vpliv dolgoletne različne pogostnosti košnje na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika
Miran Podvršnik, 2009, master's thesis

Abstract: V letih od 2004 do 2008 smo v Pivoli (46°28'16''S, 15°38'20''V, 300 m n.v.) ugotavljali vpliv dolgoletne spremenjene pogostnosti košnje (od leta 1995) na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika, v izhodišcu združbe Ranunculo repentis — Alopecuretum pratensis. Obravnavanja v mikroposkusu (nakljucni blok v štirih ponovitvah) so bila 2-, 4-, 6-, 8-, 10- in 12-tedenski interval med posameznimi košnjami, ob gnojenju 170 kg N dušik), 120 kg P2O5 (fosforjev pentoksid), in 180 kg K2O kalijev oksid) na hektar letno. Najvišji povprecni pridelek suhe snovi v petletnem obdobju smo dosegli pri 8-tedenskem intervalu med košnjami (10,6 t/ha/leto, štiri košnje letno) in najnižji pri 2-tedenskem intervalu (5,94 t/ha/leto, štirinajst do šestnajst košenj letno). Najvišji hektarski pridelek SB v letu 2008 (1530 kg) je bil pri 4-tedenskem intervalu (sedem do osem košenj letno) in najnižji (874 kg) pri 12-tedenskem intervalu (dve košnji letno). Najvišji hektarski pridelek NEL (50650 MJ) smo dosegli pri intervalu košnje na osem tednov (štiri košnje letno) in najnižj (38370 MJ) pri zelo pogostni rabi ob intervalu košenj na dva tedna in letno opravljenih štirinajst do šestnajst košenj. Tako število posameznih rastlinskih vrst kot Shanonov indeks rastlinske pestrosti sta bila ob koncu raziskave najvišja pri 6-tedenskem intervalu med košnjami. Tako po kolicini in kakovosti krme kot z vidika rastlinske pestrosti je najugodnejši nacin kosne rabe dane rastlinske združbe pri danem gnojenju 6- do 8-tedenski interval med košnjami (štiri do pet košenj letno), s tem da je tak dolgoleten nacin rabe zelo spremenil rastlinsko sestavo izhodišcne združbe.
Keywords: polnaravno travinje, pogostnost košnje, pridelek, rastlinska sestava
Published: 22.12.2009; Views: 3138; Downloads: 317
.pdf Full text (2,39 MB)

10.
Nekateri vidiki odklanjanja mesa pri otrocih
Simona Sedmak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Nekateri vidiki odklanjanja mesa pri otrocih. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, da je odklanjanje mesa pri otrocih resen problem, ki ima korenine že v otroštvu, nanj pa vpliva tudi družina, vrtec in seveda tudi oglaševalci. Analizirali smo vzroke za odklanjanje mesa pri otrocih, ugotavljali pojavnost v populaciji osnovnošolcev devetletke OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, ugotavljali zakaj do tega problema sploh in če prihaja, ter kako bi se ga dalo zmanjšati oz. preprečiti. Odločili smo se za deskriptivno metodo raziskovanja. V ta namen smo pripravili anonimno anketo z 24 vprašanji, od tega je bilo 19 vprašanj zaprtega tipa in 5 vprašanj odprtega tipa. V vzorec so bili zajeti učenci Osnovne šole Sveti Jurij ob Ščavnici, 4. razred in 8. razred. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivna metoda dela s frekvenčno distribucijo, ki je bila grafično prikazana s pomočjo računalniškega programa Exel of Windows. Rezultati ankete so pokazali, da starost ne vpliva na odklanjanje ali uživanje mesa, prav tako ni razlik med spoloma. Nihče se tudi ni opredelil za vegetarijanca.
Keywords: prehrana, prehranjevalne navade, prehranska priporočila, prehrana šolskega otroka, sestava jedilnika, priporočena živila
Published: 28.06.2010; Views: 1738; Downloads: 104
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica