| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 88
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacija
Nataša Imenšek, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Keywords: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 158; Downloads: 24
.pdf Full text (17,29 MB)

2.
VPLIV HITRE IZGUBE TELESNE MASE PRED NASTOPOM BOKSARJA NA NJEGOVE PSIHOFIZIČNE ZMOGLJIVOSTI IN ORGANIZEM : diplomsko delo
Gregor Simončič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava manipulacijo telesne mase športnikov kot eno pomembnih področij priprav na boksarska tekmovanja. V teoretičnem delu opredeljuje boks kot šport, njegov nastanek in razvoj skozi čas. Poleg boksa je v teoretičnem delu opredeljena tudi telesna sestava in adaptivni procesi človeškega organizma v času športne vadbe. V praktičnem delu raziskave je razložena metodologija, opisani so postopki zbiranja in obdelave podatkov ter prikazani rezultati z interpretacijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere metode za hitro izgubo telesne mase uporablja izbrani vzorec slovenskih boksarjev, odkriti morebitne patološke posledice, ugotoviti neskladje telesnih tekočin ter odkriti stanje hidriranosti in morebitne spremembe telesne sestave med procesom hitre izgube telesne mase. Namen je bil pokazati tudi vplive hitre izgube telesne mase na rezultate motoričnih in kognitivnih testov. Ugotovljeno je bilo, da metode, uporabljene za hitro izgubo telesne mase slovenskih boksarjev, negativno vplivajo na izbrane psihofizične sposobnosti športnikov.
Keywords: boks, telesna sestava, hitra izguba telesne mase, dehidracija, adaptacija človeškega organizma
Published in DKUM: 28.01.2022; Views: 100; Downloads: 5
.pdf Full text (2,11 MB)

3.
Vloga nekaterih motoričnih sposobnosti pri skoku v višino v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Klavdija Rančnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Vloga nekaterih motoričnih sposobnosti pri skoku v višino v predšolskem obdobju je ugotoviti, kako ravnotežje, koordinacija in eksplozivna moč vplivajo na izvedbo skoka v višino. Cilj raziskave ni bil le ugotoviti, kako omenjene motorične sposobnosti vplivajo na izvedbo skoka, temveč tudi kako delež mišične in maščobne mase vpliva na ravnotežje oz. eksplozivno moč nog. Izvedli smo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 75 predšolskih otrok, starih 5–6 let. Uporabljena je deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Pri raziskavi smo uporabili šest motoričnih testov, analizator sestave telesa in tenziometrijsko ploščo, s katero smo izmerili višino skoka v višino. Ugotovili smo, da eksplozivna moč pozitivno vpliva na višino skoka in je negativno povezana z deležem mišične mase. Prav tako ugotavljamo, da otroci, ki imajo bolj razvito koordinacijo, nimajo krajšega reakcijskega časa pri skoku v višino. Ravnotežje negativno vpliva na potisno silo odriva in je negativno povezano z deležem maščobne mase.
Keywords: skok v višino, motorične sposobnosti, motorični testi, sestava telesa, predšolski otrok
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 187; Downloads: 56
.pdf Full text (1,06 MB)

4.
5.
Vpliv hidrolizabilnih taninov na sestavo jajčne lupine in poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah : magistrsko delo
Monika Javrnik, 2021, master's thesis

Abstract: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05).
Keywords: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice
Published in DKUM: 06.10.2021; Views: 274; Downloads: 32
.pdf Full text (1,78 MB)

6.
Vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic
Damjana Žampa, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic, je bila izvajana na kmetiji Žampa leta 2019. Dobro počutje živali je gospodarsko in etološko gledano esencialnega pomena za napredek in izpolnjevanje visokih ciljev kmeta. To lahko izpolnjuje le žival, ki ima dobre konzumacijske sposobnosti in navade ter prijetno, lagodno okolje. K slednjemu spada tudi vpliv glasbe. Poskus v računalniško vodenem hlevu na 33 kravah ČB pasme je potekal 60 dni in bil razdeljen na tri obdobja glasbe (počasne, brez glasbe in hitre). Jutranje in večerne količine mleka so bile izvzete iz programa Dairy Plan za vsak dan poskusa, medtem ko so bili vzorci za analizo parametrov mleka posamezne živali odvzeti vsak dvajseti dan. Ugotovili smo, da počasna glasba blagodejno vpliva na prirejo, kajti v tem obdobju smo zabeležili najvišje količine mleka, najvišje so bile tudi povprečne vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in SSBM. Raziskovanje je dalo pobudo za poskus v večjem obsegu, na več živalih in daljšem obdobju, saj glasba vpliva na parametre mlečnosti.
Keywords: krave molznice, vpliv glasbe, počutje, mlečnost, sestava mleka
Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 934; Downloads: 142
.pdf Full text (1,52 MB)

7.
Vpliv krmnega dodatka vibrosorba na mlečnost, sestavo mleka in zdravstveno stanje krav molznic
David Slatinek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na kmetiji Gašperja Zabreta smo izvedli poskus, pri katerem smo dodajali zeolit VibroSORB® v obrok kravam molznicam. Zanimalo nas je, kako krmni dodatek VibroSORB® vpliva na prirejo mleka, njegovo sestavo, obenem pa tudi zdravstveno stanje krav na kmetiji. Tematika diplomskega dela se nam je zdela izredno zanimiva, saj na tem področju še ni veliko raziskanega. Zaželeni cilji poskusa so bili predvsem povečana mlečnost, izboljšana kakovost mleka in s tem povezana odkupna cena, hkrati pa tudi boljše zdravstveno stanje živali. Poskusno skupino so predstavljale krave v laktaciji, ki so v času med 19. 12. 2018 in 8. 3. 2019 dobivale v obrok dodatek zeolita v odmerku 150 g/kravo/dan. Za kontrolno skupino smo vzeli podatke istega obdobja leto poprej, saj se obrok drugače ni spremenil. Molža je potekala s pomočjo robota, ki je sproti beležil vse parametre v mleku, za vsako kravo in vsako njeno molžo. Rezultati statistične analize nakazujejo, da zeolit povečuje prirejo mleka in vsebnost maščob v mleku. Pri količini beljakovin v mleku nismo ugotovili pomembnih razlik. Zdravstveno stanje živali in plodnost krav na kmetiji se nista pomembno spremenila v primerjavi s kontrolnim obdobjem. Glede na rezultate dobljene v tem diplomskem delu, bi bilo smiselno nadaljevati raziskavo, in sicer za daljše obdobje, z večjim številom krav, z različnim načinom dajanja ter različnimi odmerki dodatka.
Keywords: zeolit, VibroSORB®, mleko, sestava mleka, zdravje
Published in DKUM: 17.09.2020; Views: 377; Downloads: 46
.pdf Full text (814,99 KB)

8.
Kriteriji za vrednotenje pestrosti travne ruše
Mihela Ferme, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je od leta 1995 na polnaravnem travinju zasnovan trajni travniški poskus. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih načinov rabe (2-kosna; 4-kosna) tekom več let (1998, 2002 in 2019) na botanično sestavo travne ruše. Botanično pestrost travne ruše smo ovrednotili z različnimi indeksi (H – Shannonov indeks; D – Simpsonov indeks; D1 – Simpsonov indeks pestrosti; D2 – Simpsonova dominanca; pmax – Berger-Parkerjeva dominanca; E – enakomernost; Sim – indeks podobnosti). Floristični popisi so bili v eksperimentalnih letih (1998, 2002, 2019) opravljeni v mesecu maju. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost košnje značilno vpliva na delež trav in metuljnic v travni ruši, medtem ko na delež zeli nima vpliva. Za 2-kosno rabo je značilen večji delež metuljnic in manjši delež trav, za 4-kosno rabo pa velja ravno obratno. Skupno število rastlinskih vrst se statistično značilno razlikuje po posameznih letih, medtem ko način rabe travne ruše nanje nima značilnega vpliva. Pri vrednotenju pestrosti rastlinskih vrst z različnimi indeksi so vrednosti vseh proučevanih indeksov pokazale, da je za manj intenziven način rabe (2-kosna raba) značilna večja vrstna oziroma botanična pestrost kot za bolj intenzivno rabo (4-kosna raba).
Keywords: travinje, pogostost košnje, botanična sestava, indeksi pestrosti
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 546; Downloads: 137
.pdf Full text (999,94 KB)

9.
Izdelava vpenjalne priprave za varjenje ohišja sedeža : magistrsko delo
Aleš Ipavic, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena izdelava vpenjalne priprave za varjenje ohišja sedeža, ki je bila izdelana v podjetju KAL d.o.o. Vpenjalna priprava, ki se je uporabljala pred izdelavo nove, je bila dotrajana, okvirji sedežev zvarjeni na njej pa niso bili več v okviru zahtevane kakovosti. Z uporabo nove vpenjalne priprave se je skrajšal čas sestave ter zmanjšal izmet. V prvem delu magistrske naloge je prikazana zasnova vpenjalne priprave. V drugem delu so predstavljeni stroji in naprave ter koraki izdelave vpenjalne priprave. V tretjem delu pa je predstavljena stroškovna kalkulacija. Vpenjalna priprava se je izkazala za zelo uporaben izdelek v podjetju.
Keywords: Vpenjalna priprava, ohišje sedeža, mehanska obdelava, sestava, stroškovna kalkulacija
Published in DKUM: 22.05.2020; Views: 627; Downloads: 87
.pdf Full text (3,60 MB)

10.
Primerjava floristične sestave in fenofaze cvetenja za vrste ekstenzivnega in intenzivnega mezotrofnega nižinskega travnika
Polona Avguštin, 2020, master's thesis

Abstract: Ekstenzivna travišča so vrstno bogati habitati, ki so v Evropi in drugod po svetu močno ogroženi zaradi intenzivnega upravljanja ali opuščanja kmetijske rabe. V naši raziskavi smo ugotavljali razlike v vrstni sestavi in pestrosti mezotrofnih nižinskih travnikov (Natura 2000 – habitatni tip s kodo 6510), ki jih vzdržujejo z različno kmetijsko rabo. Na izbranih traviščih smo vzorčili 18 vegetacijskih popisov, od tega 12 na ekstenzivnem in 6 na intenzivnem travniku. Skupaj smo popisali 78 rastlinskih vrst in jim določili 10 morfološko-funkcionalnih potez (MFP) ter 18 tipov CSR-strategij. Ugotovili smo, da je vrstna pestrost, izražena v številu vrst na m2, višja na ekstenzivnem travniku (28,8 ± 3,4; N = 12) v primerjavi z intenzivnim (20,2 ± 2,3; N = 6). Travnika se razlikujeta tudi po vrstni sestavi, saj je od 78 vrst 38 oziroma 48,7 % takšnih, ki so se pojavljale le na ekstenzivnem travniku, in 11 vrst oziroma 14,1 % takšnih, ki so se pojavljale le na intenzivnem travniku. Razlike so se pojavljale tudi v MFP, saj so bile na intenzivnem travniku v večjem deležu prisotne enoletnice, terofiti, rastline s šopastjo rastjo, z nižjimi vrednostmi LDMC in višjimi vrednostmi SLA. Na ekstenzivnem travniku so prevladovale trajnice, rastline z listnato ozelenelim steblom, s prevladujočimi skleromofnimi listi, z višjimi vrednostmi LDMC in nižjimi vrednostmi SLA. Hkrati smo ugotovili razlike med ekstenzivnim in intenzivnim travnikom v fenofazah cvetenja. Na intenzivnem travniku je bil na višku vegetacijske sezone večji delež rastlin z belimi in rumenimi barvami cvetov, na ekstenzivnem pa večji delež različnih odtenkov rožnate barve. Na osnovi naše raziskave lahko potrdimo zaključke podobnih študij, da intenzivna raba negativno vpliva na vrstno sestavo in vrstno pestrost (izraženo v številu vrst na m2) trajnih travišč.
Keywords: ekstenzivna travišča, intenzivna travišča, morfološko-funkcionalne poteze, vrstna sestava, fenofaze cvetenja.
Published in DKUM: 18.02.2020; Views: 719; Downloads: 113
.pdf Full text (2,92 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica