| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv telesne mase in spola na sesno obnašanje pujskov v času laktacije : magistrsko delo
Martina Dobaj Gomboc, 2022, master's thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil proučiti sesno obnašanje pujskov v času laktacije glede na telesno maso in spol. V raziskavo je bilo vključenih 14 gnezd s skupno 158 pujski (85 pujskov moškega in 73 pujskov ženskega spola, velikost gnezd 6–15 pujskov, Me = 10,5). Sesno obnašanje, ki smo ga določili kot sesni položaj (izbrani sesek) in stabilnost sesnega reda, smo spremljali za 8 obdobij: do 1. dneva, 2.–4., 5.–7., 8.–11., 12.–15., 16.–20., 21.–25. in 26.–32. dneva starosti pujskov. V teh obdobjih so bili pujski tudi stehtani. Za namen analize sesnega obnašanja smo mamalni kompleks razdelili na tri področja: sprednji (1. in 2. sesni par), srednji (3.–5. sesni par) in zadnji del (6.–8. sesni par). Neodvisno od proučevanih dejavnikov smo potrdili, da i) največ pujskov sesa na srednjih sesnih parih, sledijo sprednji in nato zadnji sesni pari (47 %, 31 %, 22 %); in ii) stabilnost sesnega reda prva dva tedna narašča, nato pa ostane do konca laktacije konstantna. Spol pujskov ne vpliva na stabilnost sesanja, ima pa vpliv na sesni položaj. Pujski moškega spola v enakem odstotku sesajo na sprednjih in zadnjih sesnih parih, pujski ženskega spola pa značilno več na sprednjih v primerjavi z zadnjimi sesnimi pari. V raziskavi smo potrdili vpliv relativne telesne mase na sesni položaj in stabilnost sesanja. Telesna masa od sprednjih proti zadnjim sesnim parom pada. Težji pujski redko sesajo na zadnjih sesnih parih, kar se je izkazalo med celotno laktacijo, ter prej vzpostavijo stabilen sesni red.
Keywords: sesni pujski, telesna masa, spol, sesno obnašanje
Published in DKUM: 08.08.2022; Views: 567; Downloads: 51
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
Vrstni red rojenih pujskov in njegova povezanost s sesanjem na preferenčnem sesnem paru - študija primera
Ana Lončarič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Cilj preliminarne raziskave je bil ugotoviti, ali in kako je vrstni red rojstva pujskov povezan s stabilnostjo sesnega reda, obiskovanjem preferenčnih sesnih parov in parametri rastnosti. V raziskavi smo spremljali gnezdo s 14 pujski. Pri porodu smo za vsakega pujska zabeležili čas rojstva ter čas in sesek prvega sesanja. Pujske smo tehtali 1., 15. in 30. dan laktacije. Za 1., 15. in 30. dan laktacije smo določili tudi stabilnost sesnega reda in zabeležili seske, na katerih so sesali (skupno 8 sesanj dnevno). Pujske smo glede na zaporedje pri rojstvu razdelili na prve (1.-4.), srednje (5.-10.) in zadnje (11.-14.). Stabilnost sesnega reda za prvi dan je bila v povprečju 0,24 in je bila precej (a neznačilno) višja za pujske, ki so bili rojeni prvi. Stabilnost sesnega reda 15. in 30. dan je bila 0,98 in 1. Pujski, skoteni prvi, so po vzpostavitvi sesnega reda pogosteje sesali na sprednjem delu vimena (1.-3. sesni par), tisti, skoteni med zadnjimi, pa pogosteje na zadnjih seskih (7., 8. sesni par). Pujski, ki so se skotili prvi, so imeli boljšo rastnost kot zadnje rojeni. Ugotovili smo tudi pozitivne srednje močne korelacije (r≈0,60; p
Keywords: : pujski, laktacija, vrstni red ob rojstvu, sesni red, rastnost
Published in DKUM: 04.10.2021; Views: 949; Downloads: 90
.pdf Full text (563,00 KB)

3.
4.
5.
Vloga položaja v sesnem redu na agresivno obnašanje pujskov po odstavitvi
Tina Urek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezavo med položajem v sesnem redu in agonističnimi vedenjskimi vzorci (agresivno obnašanje) pri pujskih po odstavitvi. V raziskavo je bilo vključenih 120 pujskov iz 12 različnih gnezd. V laktaciji smo opazovali položaj pujskov na mamalnem kompleksu in jih ustrezno označili. V drugem delu poskusa pa smo v obdobju od odstavitve do 18. dne opazovali agresivne dogodke (agresivno obnašanje) med pujski. Pujski, ki so v obdobju laktacije sesali na sredinskem delu mamalnega kompleksa (Sr), so bili pogosteje vključeni v agresivno obnašanje. Prvi dan po odstavitvi so bili pujski Sr vključeni v več kot polovico (64,1 %) situacij agresivnega obnašanja, manj (29,6 %) so bili vključeni pujski s sprednjega dela mamalnega kompleksa (S). Agresivnega obnašanja, v katerega so bili vključeni pujski zadnjega dela mamalnega kompleksa (Z), je bilo v času opazovanja bistveno manj (6,3 %). Največ agresivnega obnašanja se je zgodilo v prvih 24 urah po odstavitvi, že naslednji dan se je število primerov agresivnega obnašanja prepolovilo (53 %). Trend padanja se je nadaljeval tudi v nadaljnjih dneh po odstavitvi. Število agresivnih dogodkov je bilo v negativni povezavi s povprečno dnevno konzumacijo. V raziskavi smo tako ugotovili, da ima sesni red pomemben vpliv na vzpostavljanje socialnega reda v odstavitveni skupini, katerega pomemben del so tudi agonistične interakcije, t.j. agresivno obnašanje, v katere so bili pujski s sredinskega dela mamalnega kompleksa bistveno bolj vključeni.
Keywords: sesni red, odstavitev, agresija, hierarhija, pujski
Published in DKUM: 11.10.2013; Views: 2359; Downloads: 86
URL Link to full text

6.
Prostorske značilnosti mamalnega kompleksa in njihova vloga v postnatalnem življenju pujskov
Katarina Praper, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezavo med prostorskimi značilnostmi mamalnega kompleksa in parametri, kot so rojstna masa, telesna masa, dnevni prirast in stabilnost sesanja, ter proučiti uporabo posamezne mlečne žleze in njeno stanje (aktivnost) ob koncu laktacije. V raziskavo so bile vključene tri plemenske svinje ŠL ‒ švedski landrace vključno z njihovimi gnezdi (27 pujskov). Tekom laktacije smo izvajali meritve prostorskih značilnosti mamalnega kompleksa in telesne mase ter izvajali opazovanja sesnega obnašanja pujskov. V raziskavi smo ugotovili, da je aktivnost posamezne mlečne žleze odvisna od obsega njene uporabe (sesanja), število aktivnih mlečnih žlez ob koncu laktacije pa je skladno z velikostjo gnezda. Popolna aktivnost in razvitost mlečnih žlez se je ohranila, ko je bila mlečna žleza uporabljena v vsaj 58 % sesanj, v nasprotnem primeru je mlečna žleza postopoma upadala in se na koncu deloma ali popolnoma presušila. Svinja 2 z več zaporednimi prasitvami (5) je imela bistveno obsežnejše mlečne žleze (178,3 cm2) kot svinja 1 (119,9 cm2) in svinja 3 (106,7 cm2), ki sta prasili šele drugič. Rezultati so pokazali, da je ploščina sesnega prostora posamezne mlečne žleze enakomerno padala od sprednjega proti zadnjemu delu mamalnega kompleksa. Z analizo korelacije smo ugotovili, da so povprečni dnevni prirast tekom laktacije, rojstna masa in kasnejša telesna masa statistično značilno pozitivno povezani s ploščino področja mlečne žleze (p < 0,05). Obsežnejše mlečne žleze so tako zasedali pujski z višjo telesno maso, ki so tudi bolje priraščali. Stabilnosti sesanja z velikostjo področja mlečne žleze ni bila statistično značilno povezana (p ≥ 0,05).
Keywords: pujski, svinja, laktacija, sesni prostor, mlečna žleza
Published in DKUM: 11.10.2012; Views: 2446; Downloads: 142
.pdf Full text (1,71 MB)

7.
Primerjava enačb za ocenjevanje stabilnosti sesnega reda pujskov
Tina Pilih, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Cilj naše raziskave je bila analiza opazovanj sesnih pujskov in določitev preferenčnosti sesnega para z matematičnimi enačbami za stabilnost izbire sesnega para. Poskus smo opravljali v Raziskovalnem in pedagoškem centeru za rejo prašičev na Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, med leti 2004 in 2008. V preučevanju je bilo obravnavanih skupno 16 svinj, od tega 2 krškopoljski (KP), 7 križank linije 12 (ŠLxLW) in 7 svinj pasme ŠL (Švedski landrace). V celotni raziskavi je bilo analizirano obnašanje 134 sesnih pujskov v času 29. dnevne laktacije. Od tega je bilo 56 pujskov analiziranih s posnetkov in 78 pujskov je bilo osebno opazovanih v porodnem boksu. Vsakega posameznega pujska smo individualno preučevali v času sesanja, na katerem sesku oziroma sesnem paru se nahaja. Sesni pari so bili označeni s števili od 1 do 8, od sprednjega do zadnjega dela mamalnega kompleksa. Pri analizi smo uporabljali enačbi za stabilnost sesnega reda po Puppe in Tuchscherer (1999) in po drugi enačbi povzeti po Skoku (2004). Iz rezultatov je razvidno, da je stabilnost sesnega reda največja na sprednjem in zadnjem delu mamalnega kompleksa.
Keywords: pujski / sesni red / sesni par / sesek / stabilnost / mamalni kompleks /
Published in DKUM: 28.05.2010; Views: 3534; Downloads: 200
.pdf Full text (259,48 KB)

Search done in 0.58 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica