| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga triažne medicinske sestre pri obravnavi bolnika s sepso
Miha Zadravec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kljub učinkovitim antibiotikom za zdravljenje okužb, ki so osnova razvoja sepse, incidenca sepse v zadnjih desetletjih narašča. Smrtnost pri bolnikih s sepso je odvisna od tega, ali dovolj zgodaj prepoznamo znake in simptome sepse ter zagotovimo zgodnje in ustrezno zdravljenje, ki se velikokrat začne v urgentnem centru. V procesu sprejema bolnika v urgentni center predstavlja triaža pomemben del v procesu nudenja nujne medicinske pomoči. Hitra razvrstitev v triažo in pravilna določitev bolnikove resnosti bolezni omogočita pravočasni začetek terapevtskih posegov in izboljšata izid zdravljenja. To je še posebej pomembno, ker sepsa morda ni jasno razvidna, ko bolnik prispe na urgenco. Potreba po dodatnem izobraževanju o sepsi je nujno potrebna. MTS je potrebno prilagajati glede na obravnavane paciente, njihove lastnosti in izkušnje zdravstvenih delavcev.
Keywords: sepsa, triaža, medicinska sestra, urgentni center
Published: 04.06.2021; Views: 158; Downloads: 41
.pdf Full text (2,07 MB)

2.
Difuzni peritonitis po perforaciji slepiča
Karin Ferjan, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je opisan difuzni peritonitis po perforaciji slepiča. Namen diplomskega dela je bil proučiti mehanizem nastanka difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, predstaviti zaplete difuznega peritonitisa ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta. Pri snovanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na podlagi strokovne literature smo v strukturni obliki smo prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo diagnostiko in težave pri postavljanju diagnoze akutnega vnetja slepiča, nastanek in zdravljenje difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, nastanek in zdravljenje zapletov difuznega peritonitisa ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta.
Keywords: akutni abdomen, abdominalna sepsa, zapleti, enota intenzivne terapije, kritično bolni pacient
Published: 15.11.2017; Views: 2024; Downloads: 147
.pdf Full text (1,06 MB)

3.
Pomen molekularne diagnostike za zdravljenje bolnikov s sepso in večorgansko odpovedjo
Andrej Markota, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Sepsa je življenje ogrožujoče stanje, ki jo povzroči okužba in za katero je značilen sindrom sistemskega vnetnega odziva. Umrljivost za za septičnim šokom je 40-80%. Ob uvedbi antibiotičnega zdravljenja povzročitelja sepse večinoma ne poznamo in je začetna izbira antibiotika večinoma izkustvena. Ker je začetna izbira antibiotičnega zdravljenja izkustvena, približno 20% bolnikov s sepso ne prejme ustreznega antibiotika. Izbira ustreznega antibiotika je pomembna, saj ustrezno začetno antibiotično zdravljenje zmanjša umrljivost bolnikov s sepso. Osamitev povzročitelja s standardnimi hemokulturami navadno traja vsaj 24 ur.Novejše metode določanja povzročiteljev, ki temeljijo na verižni reakciji s polimerazo (iz ang. polymerase chain reaction), omogočajo hitrejšo zaznavo povzročitelja in posledično hitrejšo uvedbo ustreznega antibiotičnega zdravljenja. Vloga verižne reakcije s polimerazo pri zdravljenju bolnikov s sepso ni popolnoma pojasnjena.
Keywords: sepsa, verižna reakcija s polimerazo, hemokulture, protimikrobna zdravila, osamitev povzročitelja
Published: 19.12.2016; Views: 1488; Downloads: 190
.pdf Full text (3,29 MB)

4.
Vpliv probiotikov na preprečevanje okužb in bakterijske sepse ter rast nedonošenčkov zelo male porodne teže (pod 1500 g)
Zlatka Kanič, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Bolnišnične okužbe, zlasti pa kasne, bolnišnične sepse pri novorojenčkih zelo male porodne teže predstavljajo pomemben delež obolevnosti in tudi umrljivosti. Namen raziskave iz naključno zbranega vzorca otrok je bil ugotoviti ali vpliva dajanje probiotikov Lactobacillus acidophylus, Enterococcus faecium in Bifidobacterium infantum v razmerju 1,5:1:1,5, ki so jih nednošenčki dobivali v odmerku 0,6x 107 števila enot, ki tvorijo kolonije (CFU) dvakrat dnevno z mlekom, na zmanjšanje števila bolnišničnih okužb in bolnišničnih seps ter na rast. V raziskavi smo polovici od 80 naključno zbranih otrok s porodno težo pod 1500 g z mlekom dajali probiotike Lactobacillus acidophylus, Enterococcus faecium in Bifidobacterium infantum v razmerju 1,5:1:1,5 v odmerku 0,6x 107 števila enot, ki tvorijo kolonije (CFU) dvakrat dnevno z mlekom, druga polovica probiotikov ni dobila. Primarni cilj opazovanja je bilo ševilo kasnih seps in drugih okužb, rast otrok in korigirana gestacijska starost ob odpustu. Kasne sepse smo definirali z upoštevanjem kombinacije anamnestičnih in kliničnih dejavnikov, kliničnih meril za sistemski vnetni odgovor značilen za sepso in pozitivne parne hemokulture ter izdelali merila za uvrstitev sepse v različne skupine (sepso s pozitivno hemokulturo in klinično sliko sistemskega vnetnega odgovora, klinično sepso in sumljivo sepso/okužbo). Rast telesne teže otrok smo spremljali s sledenjem dinamike na 1, 4, 8 in 12 tednov po sprejemu ter ob odpustu, oziroma, kar je bilo prej. Rast obsega glavice in telesne dolžine smo spremljali enkrat mesečno in ob odpustu. S primerjavo skupine otrok, ki je dobila probiotike in otrok, ki jih niso dobili, smo ugotovili statistično pomembno manj obolelih otrok s kasno sepso (sepsa s pozitivno hemokulturo in klinično sliko sistemskega vnetnega odgovora ter klinična sepsa). V skupini s probiotiki je obolelo 16 otrok (40%), v skupini brez njih pa 29 otrok (72,5%); p= 0,006. Število vseh kasnih septičnih epizod je bilo v skupini s probiotiki 30, kar je bilo statistično pomembno manj, kot v skupini brez njih, kjer jih je bilo 69; p = 0,003. Statistično pomembno manj otrok je prebolelo najmanj eno od bolnišničnih okužb, v skupini s probiotiki je obolelo 20 otrok (50%), v skupini brez njih pa 32 otrok (80%); p= 0,009. V skupini s probiotiki je bilo pomembno manjše število epizod vseh kasnih okužb (35 epizod), kot v skupini brez probiotikov (79 epizod); p = 0,002 Primerjava odpustne teže, dolžine in obsega glavice med skupinama ni pokazala statistično značilne razlike v rasti, s statistično značilno manjšo gestacijsko starostjo pa so bili odpuščeni otroci, ki so dobivali probiotike. V nobeni hemokulturi in v nobeni drugi kužnini ni bil osamljeni noben od dodajanih probiotikov. Otroci, ki so profilaktično dobivali probiotike Lactobacillus acidophylus, Enterococcus faecium in Bifidobacterium infantum v razmerju 1,5:1:1,5 v odmerku 1,2x 107 CFU od prvih obrokov mleka do odpusta so imeli manj bolnišničnih seps in ostalih okužb. Vpliva na rast pri uporabi probiotikov ni bilo, otroci s probiotiki so bili odpuščeni z manjšo gestacijsko starostjo. Neželenih učinkov zaradi uporabi probiotikov ni bilo.
Keywords: nedonšenček zelo male porodne teže, probiotiki, kasna sepsa, kasne okužbe
Published: 10.02.2016; Views: 1360; Downloads: 221
.pdf Full text (4,03 MB)

5.
Tkivna oksigenacija skeletne mišice pri kritično bolnih
Hugon Možina, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišče. Glavni namen srčno-žilnega sistema je pripeljati dovolj kisika za presnovne potrebe vsega telesa. Neuspeh je povezan z večjo smrtnostjo. Ocena oskrbe tkiv s kisikom je nujna pri zdravljenju kritično bolnih. V vsakdanji praksi pri kritično bolnih uporabljamo invazivne metode nadzora globalne oksigenacije tkiv (zasičenosti hemoglobina s kisikom v mešani venski krvi iz pljučne arterije – SvO2, zasičenosti hemoglobina s kisikom v v zgornji votli veni – ScvO2). Bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS) je novejša neinvazivna metoda nadzora regionalne oksigenacije tkiva. Namen. Preveriti ujemanja meritev z bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) z meritvami globalne oksigenacije tkiv pri kritično bolnih s hudim srčnim popuščanjem in pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom. Vrsta raziskave. Prospektivna opazovalna raziskava Okolje. 15-posteljni internistični intenzivni oddelek v univerzitetni terciarni bolnišnici Bolniki in preiskovanci. V raziskavo smo vključili zaporedno sprejete bolnike s hudim srčnim popuščanjem (EF manj od 40%, zagozditveni tlak v pljučni arteriji > 18 mm Hg), pri katerih so se lečeči zdravniki odločili za vstavitev plavajočega katetra v pljučno arterijo (Swan-Ganzev kateter, n = 117). V kontrolni skupini je sodelovalo 15 zdravih prostovoljcev. Posredovanje. Ishemijo roke smo povzročili s hitrim avtomatskim napihnjenjem pnevmatske manšete, nameščene okoli nadlahti. Metode in glavni rezultati. Oksigenacijo v skeletni mišici palčeve kepe smo merili neinvazivno z NIRS, hkrati pa smo iz pljučne arterije odvzeli vzorce krvi za meritev SvO2. V drugem delu preiskave smo pri bolnikih s hudo sepso ali septičnim šokom merili hitrost zmanjševanja StO2 ob zažemu nadlahti, hkrati pa merili SvO2 in ScvO2. Naše meritve tkivne oksigenacije z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in hudo sepso (n =24) ali brez nje (n =41) po začetnem zdravljenju so pokazale večjo oksigenacijo skeletne mišice (StO2) pri bolnikih z dodatno sepso (90% proti 58%, p < 0.001). Ti bolniki so imeli večji StO2 tudi od zdravih prostovoljcev (90% proti 84%, p = 0.02). Skupini bolnikov se nista razlikovali hemodinamsko, niti po demografskih lastnostih ali stopnji obolelosti. Pri bolnikih brez sepse smo našli dobro korelacijo med StO2 in SvO2 in med StO2 in plazemskim laktatom. V tej skupini bolnikov so se dobro ujemale tudi spremembe StO2 in SvO2 v času, ugotovili pa smo, da StO2 precenjuje SvO2 z nagnjenostjo - 2.3% in natančnostjo 4.6%. Pri bolnikih z dodatno hudo sepso ni bilo najti ujemanja med StO2 in SvO2, niti med StO2 in laktatom. Zato smo v drugem delu raziskave primerjali SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom (n = 52). Vrednosti SvO2 so statistično značilno korelirale s ScvO2 (r = 0.659, p = 0.001), Bland-Altmanova analiza pa je pokazala klinično pomembno razliko med obema spremenljivkama (ScvO2 in SvO2 povprečje 72 ± 8%, ScvO2 - SvO2 razlika 9.4 ± 7.5%). Velikost razlike med ScvO2 in SvO2 je korelirala z vrednostjo plazemskega laktata v arterijski krvi (r = 0.4, p = 0.003) in hitrostjo zmanjševanja StO2 v palčevi kepi (r = 0.651, P = 0.001). Zaključki. Rezultati raziskave kažejo, da bi meritve StO2 z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe, lahko uporabili kot hitro neinvazivno in kontinuirano zamenjavo za invazivno merjeni SvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in ohranjeno tkivno porabo kisika (bolniki brez sepse). StO2 pa ni zanesljiva zamenjava za SvO2 pri septičnih bolnikih s hudim srčnim popuščanjem. Pri takih bolnikih bolj upočasnjeno zmanjševanje StO2 (upočasnjena tkivna poraba kisika) v skeletni mišici palčeve kepe po zažemu nadlakti, kaže na večje neujemanje SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in sepso. Uporaba tega dinamičnega kazalca tako lahko prepreči napake pri zdravljenju.
Keywords: Bližnja infrardeča spektroskopija, skeletna mišica, zastojna ishemija, zasičenost s kisikom v mešani venski krvi, zasičenost s kisikom v zgornji votli veni, kritično bolni, huda sepsa, hudo srčno popuščanje, šok
Published: 16.07.2015; Views: 2695; Downloads: 215
.pdf Full text (3,11 MB)

6.
Dejavniki 30-dnevne umrljivosti pri bolnikih s hudo sepso in septičnim šokom
Jure Fluher, Damjana Rehar, Andreja Sinkovič, 2013, other monographs and other completed works

Abstract:
Keywords: sepsa, septični šok, 30-dnevna umrljivost, dejavniki umrljivosti
Published: 11.03.2014; Views: 1551; Downloads: 449
.pdf Full text (420,25 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica