| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 126
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
NAČRTOVANJE ETHERNET - MIKROKRMILNIŠKE NAPRAVE
Danijel Sudec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V svetu tehnike in komunikacij postajajo ethernet povezave vse bolj popularne. Diplomsko delo temelji ravno na tej vrsti komunikacije, saj lahko z osebnim računalnikom dostopimo do sistema takoj in kjerkoli po svetu. Programsko kodo mikrokrmilniškega sistema smo razvijali s pomočjo programskega okolja Arduino, za načrtovanje tiskanega vezja pa smo uporabili programski paket Altium Designer. Zgrajen sistem omogoča merjenje temperature in relativne vlažnosti okolice, merjenje napetosti in toka oddaljene naprave, vse te podatke pa prikaže na vgrajenem LCD zaslonu in ob odjemalčevi zahtevi na spletni strani. Sistem omogoča tudi krmiljenje naprave na daljavo – preko spletne strani in neposredno na sistemu samem. Za komunikacijo z omrežjem skrbi poseben ethernet modul, ki smo ga z mikrokrmilnikom povezali preko serijskega vmesnika.
Keywords: mikrokrmilniki, spletni strežnik, senzorji, ethernet modul, vgrajeni sistem
Published: 10.07.2013; Views: 1016; Downloads: 162
.pdf Full text (2,90 MB)

62.
UPORABA TELEKOMUNIKACIJSKIH LASERSKIH DIOD ZA DOLOČITEV MERILNE VREDNOSTI PRI SPEKTRALNO RAZLOČLJIVIH OPTIČNIH VLAKENSKIH SENZORJIH
Matej Njegovec, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Spektralno razločanje spektralno razločljivih optičnih senzorjev je dandanes še vedno kompleksno in posledično drago, zato je uporaba optičnih senzorjev omejena na aplikacije, kjer preostali senzorji ne omogočajo zanesljive meritve. Zaradi tega se pojavi potreba po razvoju preprostejših in cenejših naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki bi optičnim senzorjem omogočile prodor v širšo uporabo. Možno rešitev ponujajo standardni telekomunikacijski elementi, ki so v široki uporabi, z njihovo pravilno uporabo pa je mogoče zgraditi preproste naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki omogočajo razločanje optičnih senzorjev z visoko ločljivostjo. V okviru doktorske disertacije sta bili raziskani in izdelani dve zasnovi novih naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev na osnovi standardnih telekomunikacijskih optoelektronskih elementov. DWDM laserski modul lahko uporabimo kot spektrometer, pri čemer lasersko diodo uporabimo za nastavljanje izhodne valovne dolžine, vgrajen valovnodolžinski zaklepalnik pa za merjenje izhodne valovne dolžine. Na ta način je mogoče določiti spektralno karakteristiko optičnega senzorja in iz nje razbrati informacijo o merjeni veličini. Izkaže se, da lahko z uporabo takšnega laserskega modula dosežemo spektralno ločljivost boljšo od 1 pm, kar je pri meritvah temperature ekvivalentno 0,1 °C, pri meritvah raztezka pa 1 µε. Dosežena hitrost vzorčenja je 45 Hz, zaradi česar je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primernejša za statične meritve. Nadalje pa cenovno učinkovito rešitev ponuja uporaba običajnih telekomunikacijskih DFB laserskih diod, ki jih vzbujamo s tokovnimi sunki velikih amplitud. Aktivno področje laserske diode se zaradi velikega toka lokalno segreje, kar povzroči premik izhodne valovne dolžine, ki znaša več kot 10 nm. S časovno korelacijo spremembe valovne dolžine laserske diode med tokovnim sunkom in odbojem optičnega sunka od optičnega senzorja je mogoče določiti informacijo o merjeni veličini. Pasovna širina naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev znaša 30 kHz, spektralna ločljivost pa 2 pm. Ker laserska dioda deluje v režimu kratkih tokovnih sunkov, je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primerna za časovno razvrščanje optičnih senzorjev, s čimer lahko odčitavamo večje število optičnih senzorjev v isti optični veji. Obe predstavljeni napravi za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev omogočata cenovno učinkovito izvedbo merilnega sistema z uporabo vlakenskih optičnih senzorjev.
Keywords: optični senzorji, Braggove rešetke, Fabry-Perotov interferometer, DFB laserska dioda, laserski modul, valovnodolžinski zaklepalnik
Published: 19.04.2013; Views: 1833; Downloads: 122
URL Link to full text

63.
ZAZNAVA OKONČIN S POMOČJO MERJENJA KAPACITATIVNOSTI
Primož Kranjec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Človeško telo si lahko zamišljamo kot elektrodo navideznega kondenzatorja. Na zrak, ki je med telesom in drugo elektrodo, ki je vključena v merilni sistem, gledamo kot na dielektrik. S spreminjanjem razdalje med telesom in elektrodo spreminjamo kapacitivnost navideznega kondenzatorja. Današnja tehnologija omogoča nizko cenovno in preprosto izvedbo takih merilnih sistemov. V delu opisujemo zasnovo zaznavnih površin in njihovo implementacijo ter zaznavanje in interpretacijo podatkov. Med potekom dela smo izdelali dve nadzorni plošči, na katerih smo preizkusili več načinov merjenja kapacitivnosti, na podlagi katerih smo ovrednotili primernost za zaznavanje okončin. Prav tako smo ocenili primernost tehnologije za merjenje stabilograma.
Keywords: merilnik kapacitativnosti, stabilogram, zaznavanje okončin, senzorji
Published: 26.11.2012; Views: 894; Downloads: 97
.pdf Full text (6,56 MB)

64.
MINIATURNI TLAČNI IN TEMPERATURNO-TLAČNI OPTIČNI VLAKENSKI SENZORJI
Simon Pevec, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je prikazana tehnologija izdelave miniaturnega vlakenskega tlačnega senzorja, ki je zaradi preprostih in malo številčnih procesnih korakov primerna za ceneno serijsko proizvodnjo. Tehnologija temelji na uporabi posebnega senzorskega vlakna, selektivnem jedkanju in mehansko-kemični obdelavi vrha optičnega vlakna. Celoten proizvodni proces je ob minimalnih nastavitvah in prilagoditvah parametrov izdelave primeren za izdelavo poljubno občutljivih tlačnih senzorjev. V sklopu naloge sta poleg tlačnega senzorja predstavljena še dva tipa miniaturnih kombiniranih tlačno-temperaturnih vlakenskih senzorjev, ki imata visoko tlačno občutljivost in široko temperaturno področje. V obeh primerih senzor predstavlja interferometer, ki je zgrajen iz dveh zaporednih Fabry-Perot resonatorjev. V prvem primeru je senzor izdelan na vrhu dovodnega enorodovnega vlakna. Zanj je narejen matematični model za izračun odbitega svetlobnega toka, ki potuje skozi dve oz. tri polprepustna zrcala. V drugem primeru je senzor izdelan na vrhu mnogorodovnega vlakna, ki senzorju omogoča cenovno ugodnejše signalno procesiranje in večjo robustnost.
Keywords: miniaturni vlakenski optični Fabry-Perot senzor, interferometer, dvo-parametrični senzorji, simultano merjenje tlaka in temperature, mikro-obdelava, polirna naprava, selektivno jedkanje, posebna optična vlakna
Published: 21.11.2012; Views: 1852; Downloads: 213
.pdf Full text (13,30 MB)

65.
Razvoj detektorjev za visoko ločljivo pozitronsko tomografijo
Borut Grošičar, 2012, master's thesis

Abstract: V delu je predstavljen razvoj detektorjev za uporabo pri visokoločljivostni pozitronski tomografiji PET, positron emmision tomography). Pozitronska tomografija je dobro uveljavljena metoda tridimenzionalnega slikanja v nuklearni medicini za postavljanje diagnoze. Ker diagnoza temelji na opazovanju slik pridobljenih s slikanjem, je bistvena kvaliteta slike oz. ločljivost. Z motivacijo izboljšanja krajevne ločljivosti pri slikanju s pozitronsko tomografijo je nastal koncept PET sonde, ki znotraj omejenega vidnega polja izboljša prostorsko ločljivost obstoječega pozitronskega tomografa. Srce PET sonde je krajevno ločljiv silicijev senzor. V delu je opisan razvoj in karakterizacija silicijevih detektorjev za uporabo pri PET sondi, ter karakterizacija in umeritev detektorskih blokov za uporabo pri napravi PET v kombinaciji s PET sondo. V okviru tega dela je bil razvit večplastni način zlaganja silicijevih senzorjev, ki omogoča večjo verjetnost pri interakciji anihilacijskih fotonov energije 511 keV in kot tak obeta izboljšanje kvalitete slike pri slikanju s pozitronsko tomografijo v kombinaciji s PET sondo.
Keywords: Silicijevi senzorji, emisijska pozitronska tomografija, PET sonda, zlaganje senzorjev, zaporni tok
Published: 11.09.2012; Views: 2054; Downloads: 84
.pdf Full text (23,90 MB)

66.
RAZVOJ IN KARAKTERIZACIJA OPTIČNIH Ru - SENZORJEV ZA DOLOČANJE KISIKA
Maja Kelc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Rutenijevi kompleksi so daleč najbolj razširjeni O2 indikatorji, ker imajo učinkovito luminescenco, relativno stabilen kovina – ligand prenos naboja vzbujenega stanja, hiter odzivni čas, močno vidno absorpcijo, velike Stokes – ove preskoke in visoko fotokemično stabilnost. V diplomski nalogi smo za izdelavo senzorjev uporabili različne koncentracije rutenijevega kompleksa v različnih topilih. Preizkusili smo različne PVC folije uporabljene kot nosilec. Na »Spin – coaterju« smo optimirali program s katerim smo dobili optično gledano najbolj homogene nanose senzorskih raztopin. Senzorje smo izpostavili različnim koncentracijam kisika. Linearnost smo preverili v območju od 0 do 100 % koncentracije kisika. Ugotovili smo linearnost za senzorje pripravljene iz 60 in 80 mg rutenijevega kompleksa. »Spin – coating« se je izkazal kot alternativna metoda za nanos senzorskih raztopin, vendar po celotni senzorski površini ni možno pripraviti homogenega nanosa, kar smo pokazali tudi z opravljenimi SEM posnetki. Za nanašanje senzorskih raztopin na nosilec bi v bodoče uporabili mehanski nanos z natančnim nožem.
Keywords: Optični kemijski senzorji, senzorji za določanje kisika, »Spin – coating«, (Ru-(II) tris(4, 7- difenil-1, 10-fenantrolin) ClO4)2
Published: 21.06.2012; Views: 1812; Downloads: 187
.pdf Full text (3,62 MB)

67.
IZDELAVA IN VODENJE VEČNAMENSKEGA TRIOSNEGA CNC STROJA
David Javor, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se ukvarjali z izdelavo in vodenjem večnamenskega CNC stroja. Celoten sistem sestoji iz koračnih motorjev, senzorjev, močnostnega dela in napajalnika. Za praktičen prikaz so uporabljeni trije koračni motorji za XYZ gibanje ter model CNC stroja. Uporabljen protokol za dvosmeren prenos informacij od krmilnega do močnostnega dela je LPT port. Krmilni del predstavlja vmesnik z integriranim vezjem (TB6560HQ), ki ima integriran prožilni del za PWM regulacijo in močnostni del s H-mostičom, ki spreminja smer in jakost toka skozi navitje koračnih motorjev in jim daje dovolj navora za poganjanje osi. Vse procese pa upravlja računalnik oz. programski opremi Mach3 in EMC2, ki sta tudi uporabljeni pri profesionalnih maksimiziranih strojih. Model večnamenskega stroja je skonstruiran s programskima paketoma CoCreate modelling, CoCreate Drafting in sestavljen s pomočjo aluminijastih profilov in trapeznih vreten, saj so cenovno ugodnejša, vendar manj točna od krogelnih vreten.
Keywords: koračni motor, senzorji, krmilna in močnostna enota, programska paketa MACH3 in Ballbar, CNC konstrukcija
Published: 23.05.2012; Views: 3489; Downloads: 756
.pdf Full text (4,80 MB)

68.
BREZŽIČNO KOMUNIKACIJSKO RAZVOJNO OKOLJE ZA ROBOTA ROBOSAPIEN
Mitja Gomboc, 2007, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je opisan razvoj brezžičnega komunikacijskega okolja za Robosapien. Ta razvoj zajema analizo obstoječe strojne opreme in načrtovanje nove ter primerjavo in uporabo različnih brezžičnih tehnologij za prenos podatkov. Za uporabo brezžičnih komunikacijskih omrežij smo analizirali različne vgrajene sisteme, ki omogočajo uporabo brezžičnih tehnologij WLAN 802.11 in Bluetooth v1.1 ter omogočajo razvoj lastne programske opreme. Razvojno okolje nam nudi dostop do strojne opreme, tako lahko krmilimo elektromotorje in zaznavamo informacije od senzorjev ter ima možnosti za oddaljeno nadgradnjo programske opreme.
Keywords: elektronika, brezžične komunikacije, mobilne naprave, mikrokrmilniki, senzorji, vgrajeni sistemi
Published: 02.02.2012; Views: 1676; Downloads: 117
.pdf Full text (25,21 MB)

69.
MOBILNA POSTAJA ZA MERJENJE PARAMETROV VETRA
Iztok Brinovar, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract: Zaradi vse bolj očitnih klimatskih sprememb ter vedno večjih potreb po električni energiji je vedno več pozornosti namenjene uporabi obnovljivih virov energije. Med obnovljive vire energije uvrščamo tudi vetrno energijo. Pred postavitvijo vetrne elektrarne je potrebno, na podlagi meritev, natančno opisati vetrni potencial na opazovani lokaciji. Zato sta natančnost in zanesljivost meritev parametrov vetra izredno pomembnega značaja. Posledično je v diplomski nalogi, poleg teoretičnih osnov vetra, predstavljena mobilna postaja za merjenje parametrov vetra. Predstavljene so posamezne komponente senzorskega sistema ter njihov princip delovanja. Prav tako je opisan način izdelave rože vetrov na osnovi izmerjenih podatkov ter podana ocena smotrnosti vzpostavitve vetrne elektrarne na opazovani lokaciji. Z meritvami uporabljenih senzorjev v tem diplomskem delu je potrjen tudi princip delovanja le-teh. Vse delo v okviru diplomskega dela je bilo opravljeno v Laboratoriju za aplikativno elektrotehniko na Fakulteti za energetiko, Univerze v Mariboru in v podjetju Margento R&D d.o.o.
Keywords: meritve parametrov vetra, roža vetrov, veter, vetrna energija, senzorji
Published: 16.10.2011; Views: 3279; Downloads: 254
.pdf Full text (3,55 MB)

70.
Elektronski temperaturno kompenziran sistem za merjenje vsebnosti alkohola v destilatu vina na osnovi gostote
Kristjan Prijatelj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Metodo merjenja alkohola v destilatu vina z alkoholmetrom smo nadgradili z elektronskim sistemom. Ta vsebuje senzor razdalje, ki meri odmik vrha alkoholometra do gladine merjenega vzorca, in temperaturni senzor, ki meri temperaturo vzorca. Naloga elektronskega sistema z mikrokrmilnikom je, da pretvori izmerjeni signal in izvede temperaturno korekcijo izmerjenega volumenskega deleža alkohola, na LED prikazovalniku pa poda dejanski delež alkohola merjenega vzorca. Natančnost sistema smo preizkusili na vzorcih z 8, 10, 12, 14, 16 in 18 % alkohola ter pri temperaturah 15, 20 in 25 °C, kjer smo izmerjene meritve primerjali z dejanskimi alkoholnimi vrednostmi. Na osnovi pridobljenih podatkov smo določili odstopanja in korekcijsko tabelo temperaturne kompenzacije. Ugotovili smo, da napaka elektronskega merilnega sistema pri izmerjeni količini alkohola lahko dosega napako 3,8 %, v najslabšem primeru, in 0,1 %, v najboljšem primeru.
Keywords: merjenje alkohola, gostota, alkoholmeter, senzorji, mikrokrmilnik
Published: 12.10.2011; Views: 5585; Downloads: 426
.pdf Full text (2,62 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica