| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 126
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Realno-časovna komunikacija mobilnih aplikacij s senzorji
Tomaž Orter, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavimo tehnologije in protokole, ki omogočajo realno-časovno komunikacijo med mobilnimi aplikacijami in senzorji. Z uporabo protokola MQTT na praktičnem primeru nadzora ogrevanja stanovanja predstavimo njihovo uporabnost in lastnosti. Začnemo z izdelavo senzorja temperature, ki podatke zaznava in sporoča, ter centralnega strežnika, ki jih obdela, se na njih odzove in jih posreduje do končnega odjemalca. Nadaljujemo z izdelavo mobilne aplikacije, ki v tem primeru predstavlja končnega odjemalca. Aplikacija podatke v realnem času prikazuje in uporabniku omogoča nadzor nad ogrevanjem. Mobilno aplikacijo dopolnimo z izdelavo aplikacije za pametno uro. Ta s pomočjo obvestil in lokacijskih podatkov uporabnika opozori na vklop ali izklop varčnega načina ogrevanja. V zaključku dela preverimo, ali smo z uporabo namenske tehnologije uspeli prihraniti na količini prenesenih podatkov in pohitriti njihovo prejemanje.
Keywords: Realno-časovna komunikacija, senzorji, internet stvari, nadzor ogrevanja, mobilna aplikacija, MQTT, HTTP, CoAP, AMQP, XMPP, DDS, WiFi, Raspberry Pi, Arduino, Android Wear
Published: 08.09.2016; Views: 1051; Downloads: 132
.pdf Full text (4,05 MB)

32.
AVTOMATIZIRANA NAPRAVA ZA KONČNO MONTAŽO RELEJEV
Darko Samastur, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so navedena tehnično tehnološka izhodišča, po katerih bo mogoče začeti postopen proces avtomatizacije končne montaže družine relejev TRK10. Nekdanje tri posamične mehanizirane delovne operacije z ročno strego se bodo združile v enovito napravo, ki bo sprva, zaradi tehnološke zahtevnosti, delno, v roku enega leta pa v celoti avtomatizirana. Poseben pomen ima dodatno vključeno samodejno čiščenje posamičnih sestavnih delov pred montažo, s čimer bomo preprečili morebitne kasnejše motnje funkcionalnosti releja ali celo izmet zaradi prisotnosti tujkov na delih kontaktnega sistema. Na ta način bomo poleg bistveno povišane produktivnosti povečali tudi kvaliteto in zanesljivost delovanja relejev, na drugi strani pa zmanjšali izmet v zadnjih fazah montaže, kjer je vrednostno najvišji.
Keywords: avtomatizacija, rele, senzorji, SIMATIC S7-1200
Published: 08.09.2016; Views: 584; Downloads: 76
.pdf Full text (2,82 MB)

33.
UPORABA ROČNE ZAPESTNICE ADIDAS FITSMART V NAMENSKI MULTIMEDIJSKI MOBILNI APLIKACIJI
Boris Krivonog, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja integracijo pametne športne zapestnice Fit Smart v namensko aplikacijo namenjeno treningu. Na podlagi obstoječe aplikacije smo zasnovali arhitekturo nadgradnje in jo implementirali. Rezultat diplomskega dela predstavlja novo različico aplikacije, ki omogoča natančnejše izračune podatkov vadbe in posredno vpliva na učinkovitost in uporabnost aplikacije. Zasnovana arhitektura predstavlja temeljno ogrodje za povezljivost z drugimi napravami.
Keywords: mobilne naprave, senzorji, nosljivi računalniki, multimedija
Published: 07.09.2016; Views: 825; Downloads: 21
.pdf Full text (2,09 MB)

34.
DOLOČITEV NAKLONA Z UPORABO SENZORJEV MOBILNE NAPRAVE V SISTEMU ANDROID
Sebastjan Marčič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pametne mobilne naprave in operacijske sisteme, ki jih poganjajo. Osrednji del raziskovanja smo namenili pregledu senzorjev, ki jih pametne mobilne naprave uporabljajo. Glavni poudarek smo dali senzorjem, ki zaznavajo naklon in pospešek. Opisali smo razvojno orodje za načrtovanje aplikacij na mobilnih napravah in razvili mobilno aplikacijo Naklon za operacijski sistem Android. Z eksperimenti smo potrdili pravilno delovanje razvite aplikacije in jo primerjali z drugimi podobnimi aplikacijami.
Keywords: android, mobilni senzorji, aplikacija, naklon
Published: 29.08.2016; Views: 1099; Downloads: 75
.pdf Full text (4,71 MB)

35.
Brezžični nadzor in upravljanje strojnice bazena
Nejc Arzenšek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena izdelava prototipa strojne in programske opreme, ki uporabniku omogoča, da z aplikacijo na mobilnem telefonu preko brezžičnega vmesnika krmili strojnico bazena ter sledi podatkom o temperaturi vode, njeni vrednosti pH in redoks potenciala. V magistrskem delu smo opisali razvoj aplikacije za mobilni telefon z operacijskim sistemom Android ter razvoj strojne in programske opreme krmilnika za upravljanje strojnice. Bistveni elementi vezja so mikrokrmilnik, modul BlueTooth in dodatna vezja za krmiljenje strojnice ter zajem podatkov o temperaturi vode, njeni vrednosti pH in vrednosti redoks potenciala.
Keywords: mikrokrmilnik, senzorji, komunikacija, mobilni telefon, bazen
Published: 04.07.2016; Views: 1109; Downloads: 84
.pdf Full text (3,58 MB)

36.
INTERNET STVARI IN ANALIZA DODANE VREDNOSTI PAMETNE NAPRAVE ZA KONČNEGA UPORABNIKA
Tamara Čander, 2016, master's thesis

Abstract: Če smo še pred nekaj leti govorili o svetovnem spletu kot o revoluciji, danes vemo, da to še nikakor ni vse. Priča smo novemu valu tehnološkega napredka, ki transformira naše okolje in vsakodnevne predmete v ekosistem informacij. Internet stvari je skupek tehnologij, ki povezujejo stvarnost z digitalnimi svetom preko senzorjev in značk, vgrajenih v naprave za vsakodnevno rabo. Čeprav si strokovnjaki o potencialni velikosti trga, ki ga ta fenomen odpira, niso povsem enotni, pa so vsi prepričani, da smo na pragu nove prelomnice, ki bo spremenila vse – nas same, naše vsakdanjike in bo zabrisala mejo med resničnostjo in domišljijo. Kljub globalni popularnosti tega trenda v Sloveniji termin internet stvari še vedno ni znan širši množici, prav tako pa primanjkuje tudi strokovne literature, zato v magistrski nalogi predstavljamo različne poglede, definicije ter tehnologijo, ki je potrebna za nemoteno delovanje interneta stvari. Kot ključno slabost izpostavljamo varnost, ki ima za posledico nezaupanje in počasnejše privajanje uporabnikov. Predstavljamo pravne okvire, ki urejajo področje interneta stvari na evropski ravni ter domače zakone, ki se posredno dotikajo področij, ki jih internet stvari zadeva. Podajamo primere uspešne vpeljave interneta stvari v družbene projekte na različnih področjih – od pametnih mest, porabe energije in prometa do gospodarstva. Internet stvari omogoča znatne stroškovne prihranke in avtomatizacijo procesov, kar vodi v večjo produktivnost in preusmeritev človeških resursov iz operativnih opravil v bolj kreativne. S prerazporeditvijo resursov spreminja poslovne procese ter ustvarja dodano vrednost tako za podjetja kot za končne uporabnike. Omogoča optimizacijo časa in oddaljen nadzor s spremljanjem v realnem času ter nam s pomočjo podatkov, ki jih zbirajo senzorji in značke, daje na voljo podatke za boljše odločanje. Preden pa bomo lahko v popolnosti želi koristi interneta stvari, moramo ljudje ta revolucionaren pojav sprejeti in se znebiti strahu pred njegovo uporabo. Brez tega namreč tovrstna naprava, v primerjavi s klasično, nepovezano, ne prinaša dodane vrednosti končnemu uporabniku. Zaradi preverjanja našega sklepanja o poznavanju pojma v slovenski družbi in karakteristike, ki pretehta, da se uporabniki raje odločijo za nakup (praviloma dražje) pametne naprave kot primerljive, nepovezane, smo izvedli spletno anketo, s katero smo preverili zastavljene hipoteze ter jih potrdili oziroma ovrgli. Ugotovili smo korelacijsko povezavo med poznavanjem tehnoloških trendov in zaupanjem v uporabo pametnih naprav, storitev ter produktov in hkrati potrdili, da smo Slovenci še precej slabo seznanjeni z t. i. internetom nove dobe. Ena od glavnih ovir je dvom o varnosti, ta pa izhaja iz slabe informiranosti bodisi o delovanju naprave, zbiranju podatkov ali celo o njenem obstoju. Dodana vrednost, ki jo internet stvari prinaša napravam za vsakodnevno rabo, je v tem, da postajajo bolj osebne, hitrejše in boljše ter da uporabniku omogočajo oddaljen dostop, kar se odraža v časovni optimizaciji in v našem primeru, kjer obravnavamo pameten elektronski monitor za dojenčke, tudi v pomirjenosti staršev. Čeprav je cena še vedno pomemben faktor, pa je potrebno v prvi vrsti informirati potencialne uporabnike in kupce kakšne možnosti obstajajo, kako delujejo in za hitrejšo adaptacijo vgraditi koncept varnosti že v sam razvoj produkta.
Keywords: internet stvari, M2M, senzorji, RFID, zasebnost podatkov, pametno okolje, pametne naprave, dodana vrednost
Published: 15.06.2016; Views: 1942; Downloads: 407
.pdf Full text (1,79 MB)

37.
VODENJE ELEKTRIČNEGA KOLESA TIPA PEDELEC PO NAVORU
Domen Pihler, 2016, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo izdelali dva unikatna načina merjenja navora kolesarjev, ki uporabljata meritev navora prek meritve navora v gonilu z uporabo merilnih lističev oz. induktivnih senzorjev. Raziskali smo tudi obstoječe rešitve na trgu in opisali njihove prednosti in slabosti. Podali smo pregled literature in razdelali pogon električnega kolesa po principu pedelec. Namen raziskovanja je bil razviti merilnik navora kolesarja, ki je izveden brez torzijskega cilindra in je dovolj robusten, poceni in natančen za uporabo vodenja kolesa tipa pedelec po navoru. Pred izdelavo prototipov smo te simulirali v modelirnem programskem orodju Solidworks z uporabo metode končnih elementov. Cilj naloge – razviti novi način merjenja navora, ki ga proizvaja uporabnik na pedala kolesa – smo uspešno izvedli. Potrditev smo podali v obliki analize ter simulacijskih in eksperimentalnih rezultatov.
Keywords: Električno kolo, pedelec, merjenje navora, induktivni senzorji, piezzo merilni lističi, vodenje po navoru, 3D-modeliranje, metoda končnih elementov
Published: 02.06.2016; Views: 1402; Downloads: 38
.pdf Full text (5,46 MB)

38.
SENZORJI PAMETNIH TELEFONOV IN IMPLEMENTACIJA SENZORJA POSPEŠEVANJA
Jan Dogša, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni senzorji pametnih telefonov in njihova funkcionalnost. Še posebej smo se osredotočili na senzor pospeševanja, ki je sestavni del vsakega pametnega telefona Z implementacijo tega senzorja izmerimo podatke gibanja telefona, oziroma njegovega pospeška. Če senzor pospeševanja izmeri večja nihanja, skušamo ugotoviti za katero vrsto gibanja gre. V našem primeru poskušamo prepoznati padec. Prepoznavanje vrste gibanja zahteva posebno študijo, ki vključuje delo s klasifikacijskimi metodami. Zabeležena gibanja smo v okolju Weka z različnimi nastavitvami klasificirali in primerjali med seboj ter določili najprimernejše klasifikacijske metode za naš primer – prepoznavanje padca. Rezultati so pokazali razmeroma uspešno klasifikacijo primerkov.
Keywords: pametni telefoni, senzorji, senzor pospeševanja, Android, klasifikacija
Published: 06.11.2015; Views: 1331; Downloads: 184
.pdf Full text (9,11 MB)

39.
SISTEM ZA NADZOR IN UPRAVLJANJE ULTRALAHKEGA LETALA
Primož Kralj, 2015, master's thesis

Abstract: Ultralahka letala imajo dandanes vgrajenih več elektronskih naprav, potrebnih za letenje, pri čemer vsaka zahteva pilotovo pozornost pri upravljanju. V magistrski nalogi je predstavljen razvoj centralnega nadzornega računalnika, preko katerega lahko pilot nadzira in upravlja vse naprave, hkrati pa v uporabniku prijazni obliki prikazuje stanje letala glede na meritve različnih senzorjev. Opisan je tudi razvoj perifernih naprav, potrebnih za delovanje celotnega sistema, ter topologija omrežja, preko katerega sistem komunicira.
Keywords: mikrokontroler, ultralahko letalo, radijska postaja, transponder, senzorji, CAN, CANaerospace, RS232, ARM
Published: 30.10.2015; Views: 1836; Downloads: 37
.pdf Full text (6,27 MB)

40.
Implementacija sistema za on-line spremljanje stanja hidravličnih olj na osnovi PLK
Aljaž Čakš, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava tematiko on-line spremljanja stanja hidravličnih olj. Takšen način spremljanja stanja ima veliko prednosti pred klasičnimi laboratorijskimi analizami. Z ustrezno izvedenim sistemom za spremljanje stanja lahko namreč pravi čas odkrijemo spremembe stanja in tako bistveno podaljšamo življenjsko dobo hidravličnega agregata oz. njegovih posameznih komponent. Pozornost je namenjena uporabi sistema za on-line spremljanje stanja hidravlične tekočine nameščenem na hidravličnem agregatu. Najprej so opisani pomembni fizikalno-kemični parametri tekočine, nato pa sledi preučitev senzorjev in njihovih načinov povezovanja s krmilnikom. V obravnavanem primeru je uporabljen krmilnik Siemens S7-1200 in uporabniški vmesnik TP700. Naloga vključuje še povezavo enote s krmilno nadzornim sistemom.
Keywords: Hidravlične tekočine, nadzor stanja, on-line senzorji, PLK, HMI
Published: 27.10.2015; Views: 884; Downloads: 85
.pdf Full text (1,93 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica