| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Aromatiziranje sadnih želejev in njihova potencialna sprejetost pri potrošnikih
Alenka Povh, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo ugotavljali, kako različni dodatki vplivajo na senzorično oceno sadnih želejev. Kot osnovno surovino smo izbrali sadni sok rdečih sadežev, kot dodatke pa tekočo aromo jagode, vanilje, ruma in višnje. V začetku junija 2017 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preskuševalci z uporabo hedonske lestvice ocenili všečnost barve, vonja, okusa, konsistence, razmerja med sladkorjem in kislino ter skupni vtis vzorca. Preskuševalci so se preskusili tudi v prepoznavanju dodatkov. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da sta spol in starost preskuševalcev statistično značilno vplivala na oceno všečnosti večine spremljanih parametrov. Najboljšo skupno oceno je prejel vzorec želeja z dodatkom arome jagode, najslabšo pa vzorec brez dodatka.
Keywords: sadni žele, tekoča aroma, senzorično ocenjevanje
Published: 26.06.2019; Views: 438; Downloads: 30
.pdf Full text (952,32 KB)

2.
Uporaba različnih dodatkov pri izdelavi slivove marmelade
Doroteja Fartek, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo ugotavljali, kako različni dodatki v slivovi marmeladi vplivajo na senzorično oceno marmelad. Kot osnovno surovino smo uporabili slive sorte 'Čačanska lepotica', kot dodatke pa mlete klinčke (6 g/l in 3 g/l), mleti ingver (6 g/l) in mleto lupino pomaranče (6 g/l). Namerno smo izbrali dodatke, ki so aromatični in imajo hkrati dokazane lastnosti antioksidantov. V začetku junija 2017 smo izvedli senzorično ocenjevanje z uporabo hedonske lestvice, kjer so preskuševalci ocenjevali vonj, barvo, okus, konsistenco, razmerje med sladkorjem in kislino ter skupni vtis posameznih vzorcev slivove marmelade. Hkrati so se preizkusili tudi v prepoznavanju dodatkov. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da so dodatki statistično značilno vplivali na oceno barve, okusa, razmerja med sladkorjem in kislino ter oceno glede skupnega vtisa. Najboljšo skupno oceno je prejel vzorec marmelade z dodatkom lupine pomaranče, najslabšo skupno oceno pa je prejel vzorec z dodatkom klinčkov v količini 6 g/l mase.
Keywords: slivova marmelada, klinčki, ingver, lupina pomaranče, senzorično ocenjevanje
Published: 27.10.2017; Views: 613; Downloads: 101
.pdf Full text (521,85 KB)

3.
Jabolčna marmelada z različnimi dodatki
Valerija Bezjak, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v okviru poskusa za diplomsko delo pripravili jabolčno marmelado z različnimi dodatki (pomarančna lupinica, cimet v prahu, klinčki v prahu, burbonska vanilja). Senzorično ocenjevanje vzorcev je bilo izvedeno dne 27. 5. 2017 na Grajskem trgu v Slovenski Bistrici. Preizkuševalci so ocenjevali všečnost vonja, barve, okusa, konsistence, sladkosti in kislosti marmelade, podali so tudi skupno oceno. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da v spremljanih parametrih in skupni oceni med ocenami vzorcev ni statistično značilnih razlik. Sicer pa je visoke ocene za okus in vonj dobil vzorec marmelade z dodatkom burbonske vanilje, najslabše pa je bilo pri tem vzorcu ocenjeno razmerje med sladkorjem in kislino. Zelo visoko skupno oceno je dobila marmelada z dodatkom pomarančne lupinice. Prav tako je visoko oceno dobila ta marmelada za okus, barvo in vonj. Najvišjo oceno za razmerje med sladkostjo in kislino ter za konsistenco je dobila marmelada z dodatkom cimeta
Keywords: jabolčna marmelada, senzorično ocenjevanje, dodatki, okus, konsistenca, barva
Published: 27.10.2017; Views: 937; Downloads: 213
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
Vpliv pridelovalnih in predelovalnih dejavnikov na senzorične lastnosti bučnega olja
Martina Jug, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Pridelovalni sistem, sorta ter način praženja oljnih bučnic lahko vplivajo na senzorične lastnosti bučnega olja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, ekološki), sorte (populacijska sorta, hibridna sorta) ter različnih načinov praženja (temperatura, trajanje praženja) na senzorično kakovost in sprejemljivost pri potencialnih potrošnikih. V juniju 2015 smo izvedli senzorično ocenjevanje s pomočjo petstopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Netrenirani preskuševalci so na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali (z označenim koncem) določili všečnost šest različnih vzorcev bučnega olja. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da pridelovalni sistem in sorta nimata tolikšnega vpliva, kot ga ima temperatura in trajanje praženja bučnega olja. Bučna olja, ki so bila pražena na višjih temperaturah ter dlje časa, so dobila višje ocene. Opažene so bile tudi razlike med ocenami všečnosti bučnega olja glede na spol preskuševalcev, strokovno področje izobraževanja in pogostost uporabe.
Keywords: bučno olje, senzorično ocenjevanje, sorta, sistem pridelave, način praženja
Published: 26.09.2017; Views: 872; Downloads: 136
.pdf Full text (1015,19 KB)

5.
Ugotavljanje praga zaznavanja razlik v jabolčnem soku z metodo senzoričnega trikotnika
Laura Lepej, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V januarju in februarju 2015 smo z metodo senzoričnega trikotnika ugotavljali prag zaznavanja razlik v jabolčnem soku sorte 'Jonagold'. Preizkus v iskanju »vsiljivca« smo opravili z osnovnošolskimi otroki, študenti in odraslimi. Za prvi trikotnik smo jabolčni sok razredčili z vodo na 85 %, za drugega na 70 %, za tretji trikotnik smo dodali citronsko kislino v odmerku 0,9 g/L in za četrti citronsko kislino v odmerku 1,35 g/L. Vzorce smo nalili v oštevilčene kozarce po določenih zaporedjih. Dokazali smo, da so bile razlike v vseh štirih trikotnikih zaznavne. Pri prepoznavanju vsiljivca so bili v prvih treh trikotnikih odrasli uspešnejši od otrok in študentov. Pri razredčitvah z vodo so vsi preskuševalci lažje prepoznali vsiljivca pri večji razredčitvi. Pri dodatkih citronske kisline pa je več preskuševalcev prepoznalo vsiljivca pri manjšem dodatku kisline. Na splošno so vsiljivca največkrat prepoznali odrasli preskuševalci, glede na spol pa deklice v skupini osnovnošolskih otrok.
Keywords: jabolčni sok, senzorično ocenjevanje, senzorični trikotnik, prag zaznavanja okusa, citronska kislina
Published: 28.09.2015; Views: 794; Downloads: 144
.pdf Full text (890,63 KB)

6.
7.
Senzorično ocenjevanje suhih krhljev štirih sort ekološko pridelanih jabolk
Jasmina Capl, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomsko nalogo so bili vključeni suhi krhlji iz štirih sort jabolk: 'Topaz', 'Dalinbel', 'Rubinola' in 'Pilot', ki so bile ekološko pridelane v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik. Posušene so bile v sušilnici sadja (50 °C, 24 ur, brez žveplanja) v vasi Krašči blizu Murske Sobote. V mesecu marcu 2011 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preizkuševalci ocenjevali naslednje parametre: videz (oblika krhlja, barva kožice, barva mesa), konsistenco (čvrstost, sočnost krhlja), okus (odnos sladkor-kislina, gumijavost) ter skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost jabolčnega krhlja) na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali. Sorta je statistično značilno vplivala na vse ocenjevane parametre. Pri senzoričnem ocenjevanju sta pri vseh parametrih najboljše ocene prejeli sorti 'Topaz' in 'Dalinbel', najslabše ocenjena pa je bila sorta 'Pilot'.
Keywords: jabolka / suhi krhlji / ekološko kmetijstvo / senzorično ocenjevanje
Published: 26.09.2014; Views: 1638; Downloads: 286
.pdf Full text (1,31 MB)

8.
Všečnost jogurta z okusom kakava in dodatkom različnih kosmičev glede na starostno skupino okuševalcev
Karmen Štamul, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V raziskavi je bila proučevana všečnost jogurta proizvedenega na kmetiji Kralj iz Janževskega Vrha. Vzorci jogurta so bili narejeni v treh različnih recepturah: z dodatkom grobih ovsenih kosmičev, z dodatkom finih ovsenih kosmičev in brez dodanih kosmičev. Senzorična analiza vzorcev kakavovega jogurta je bila izvedena v letu 2012 s skupinami potrošnikov – nešolanih okuševalcev, različnih starostnih skupin: osnovnošolci (N=60), študenti (N=63) in starejša populacija (N=64). Senzorično ocenjevanje jogurta je bilo izvedeno s pomočjo 5-stopenjske hedonske lestvice po kateri so okuševalci ocenjevali všečnost barve, vonja, kislosti, sladkosti, okusa, čvrstosti ter skupni vtis vzorcev jogurta glede na dodane ovsene kosmiče. Rezultati kažejo, da dodatek kosmičev in spol okuševalcev nimata statistično značilnega vpliva na nobenega od vrednotenih parametrov. Starostna skupina okuševalcev ima statistično značilen vpliv na ocene nekaterih in dokončana izobrazba na ocene vseh parametrov všečnosti jogurta. V primerjavi z ostalima je skupina starejše populacije značilno višje ocenila všečnost okusa (3,51), kislosti (3,38), sladkosti (3,58) in skupni vtis jogurta (3,52). V povprečju so višje ocene posameznih parametrov jogurta podali okuševalci s končano poklicno izobrazbo. Ocena skupnega vtisa je v najčvrstejši korelaciji z ocenami všečnosti okusa (r=0,86), sladkosti (r=0,81) in kislosti (r=0,73).
Keywords: jogurt, ovseni kosmiči, senzorično ocenjevanje, hedonski test, starost okuševalcev
Published: 13.06.2013; Views: 1625; Downloads: 253
.pdf Full text (480,88 KB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica