1. Razvoj simulatorja kinematike satelita za zemeljske tirniceJernej Volk, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu opišemo postopek izdelave simulatorja kinematike satelita za zemeljske tirnice. Najprej predstavimo teoretično ozadje simulatorja, kamor spada opis vektorja stanja satelita in njegovega spreminjanja skozi čas. V naslednjem poglavju opišemo cilje in arhitekturo programske opreme ter njeno uporabo. V predzadnjem poglavju predstavimo končen produkt tega dela. Prikažemo in obrazložimo grafe, ki prikazujejo potek simulacije. V zaključku povzamemo glavne ugotovitve in predstavimo možnosti za nadalnje delo.
Keywords: simulacija, satelit, vesolje, senzor, aktuator
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 35
 Full text (1,74 MB) |
2. Zasnova, izdelava in izvedba električnega načrta robotske celiceZala Slapnik, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je opisana zasnova, izdelava in izvedba električnega načrta robotske celice. Delo je nastalo v sodelovanju s podjetjem Roboteh d. o. o., ki se ukvarja z avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnih procesov.
Pred načrtovanjem električnega načrta se je preučilo predvideno delovanje robotske celice in uporaba programskega okolja EPLAN, v katerem je bil narisan električni načrt. Pri snovanju načrta se je sodelovalo z oddelkom za konstrukcijo in oddelkom za programiranje. Oddelek za konstrukcijo je podal predvideno postavitev robotske celice. Oddelek za programiranje je predložil seznam predvidenih digitalnih vhodov in izhodov. Prav tako so se pri zasnovi upoštevale zahteve in želje naročnika robotske celice. Po pregledu predložene dokumentacije in zahtev je bil zasnovan osnutek električnega načrta. Pri zasnovi je bilo upoštevano predvideno število motorjev, podomar, dovod, odvodi, števila varnostnih in navadnih digitalnih vhodov in izhodov. Prav tako so bile predvidene strani, namenjene vezavi vrat, varnostnih naprav, vhodnih in izhodnih enot in operaterskega pulta. Po zasnovi načrta se je določilo točne električne komponente in se jih ustrezno povezalo. Pri načrtovanju vezave komponent je bil upoštevan način označevanju in barv kablov, ki ga uporabljajo v podjetju Roboteh d. o. o.
Keywords: električni načrt, električna omara, senzor, aktuator, robotska celica, KUKA, PLK, Lenze, Siemens
Published in DKUM: 19.09.2024; Views: 0; Downloads: 89
Full text (41,39 MB) |
3. Razvoj metod za določanje organskih molekul z uporabo modificiranih in nemodificiranih sitotiskanih ogljikovih elektrod : doktorska disertacijaDavid Majer, 2024, doctoral dissertation Abstract: Kvalitativna in kvantitativna analiza organskih molekul v različnih vzorcih je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti, učinkovitosti, skladnosti z zakonodajo in kakovostjo na področjih okoljskega varstva, zdravstva ter živilske in farmacevtske industrije. V doktorski disertaciji so predstavljene novo razvite elektroanalizne metode z nemodificiranimi in modificiranimi sitotiskanimi ogljikovimi elektrodami (SPCE) za določanje epinefrina (EP), sečne kisline (UA), metil parationa (MP) in inzulina (IN) v različnih realnih vzorcih, kot so zdravila, človeški urin in pitna voda.
Pri prvi razviti metodi smo pokazali individualno določanje EP in UA, ki je potekalo z nemodificiranim SPCE-senzorjem, kjer smo razvili elektroanalizno metodo z analizo ene kapljice raztopine (50 µL). Linearni regresijski model smo ovrednotili z uteženo metodo najmanjših kvadratov, ki je izboljšala točnost pri nizkih koncentracijah linearnega koncentracijskega območja za oba analita v primerjavi z metodo najmanjših kvadratov. Razviti in validirani metodi sta bili uspešno uporabljeni za določanje EP v zdravilu (injekcijski peresnik) in UA v človeškem urinu.
Razvoj druge elektroanalizne metode smo izvedli tako, da smo z L-cisteinsko kislino (LCA) modificirali površino SPCE-senzorja (LCA-SPCE), kar je omogočilo določanje pesticida MP v vzorcu pitne vode. Uspešno elektronalaganje LCA na površino delovne elektrode LCA-SPCE-senzorja smo potrdili s tehniko masne spektrometrije sekundarnih ionov z analizatorjem na čas preleta (ToF-SIMS). Prisotnost LCA na površini delovne elektrode SPCE-senzorja je signifikantno povišala signal tehnike angl. square-wave (SW) voltametrije, kar omogoča določanje MP v sledovih. Razvita metoda je vključevala postopek odštevanja ozadja, ki je pripomogel k povišanju analitskega signala. S tehniko elektrokemijske impedančne spektroskopije smo pojasnili povišanje signala MP na LCA-SPCE-senzorju.
Pri razvoju tretje elektroanalizne metode smo na površino SPCE-senzorja naložili poli-L-cisteinsko (pLC)-plast in ta pLC-SPCE-senzor uporabili za simultano določanje EP in UA. Uspešno elektronalaganje L-cisteina (LC) na površino delovne elektrode SPCE-senzorja smo potrdili s tehniko ToF-SIMS. Za ta senzor smo izvedli optimizacijo različnih SW-parametrov (amplituda, potencialni korak, frekvenca), pH pomožnega elektrolita, čas elektronalaganja, potencial elektronalaganja, množinske koncentracije LC in števila ciklov elektropolimerizacije LC z namenom dosega najboljše elektroanalizne zmogljivosti pLC-SPCE-senzorja. Pod optimiziranimi pogoji smo izvedli validacijo analizne metode za simultano določanje EP in UA. Prav tako smo izvedli študijo interferenc, ki so lahko potencialno prisotne v testiranih realnih vzorcih. Razvit in validiran pLC-SPCE-senzor smo uspešno uporabili za določanje EP v injekcijskem peresniku in UA v človeškem urinu.
V četrti študiji smo razvili elektroanalizno metodo za določanje klinično pomembnega biomarkerja IN. Uporabili smo SPCE-senzor, ki smo ga modificirali z molekularno vtisnjenim polimerom (MIP). Razvoj MIP-SPCE-senzorja je potekal tako, da smo najprej elektropolimerizirali pirol v prisotnosti IN. Nato smo iz nastale polipirolne plasti odstranili molekule IN in s tem tvorili praznine z vezavnimi mesti za molekule IN. Odstranjevanje IN smo izvedli s pomočjo elektročiščenja s ciklično voltametrijo. Nato je sledila inkubacija molekul IN, ki so se vezale na tvorjena vezavna mesta na MIP-SPCE-senzorju. Določanje IN z razvitim MIP-SPCE-senzorjem je potekalo z analizo ene kapljice raztopine, ki je vsebovala redoks probo [Fe(CN)6]3‒/4‒. Elektroanalizno metodo z razvitim MIP-SPCE-senzorjem smo validirali in pokazali njeno uporabo za določanje IN v zdravilu (injekcijski vložek).
Keywords: epinefrin, sečna kislina, metil paration, inzulin, sitotiskana ogljikova elektroda, senzor
Published in DKUM: 27.06.2024; Views: 223; Downloads: 139
Full text (25,18 MB) |
4. Kakovost življenja pacientov, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličniniPetra Brdnik, 2024, master's thesis Abstract: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki predstavlja vedno večji zdravstveni problem. Zato je zelo pomembno, da ima pacient dobro presnovno urejeno bolezen, saj ima posledično manj zapletov in bolj kakovostno življenje. Namen magistrskega dela je bil raziskati kakovost življenja pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini. Izvedena raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, pri kateri je bil uporabljen anketni vprašalnik za oceno kakovosti življenja pacientov pred in po uporabi senzorja za merjenje krvnega sladkorja v medceličnini. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani s programskim paketom SPSS, verzija 25.0. Vključenih je bilo 80 pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1. Kar 93,8 % anketiranih pacientov meni, da so zaradi uporabe senzorja zadovoljnejši s kakovostjo življenja. 78,9 % vključenih v raziskavo je kot razlog za boljšo kakovost življenja izpostavilo lažji nadzor zaradi uporabe senzorja. Anketirani so imeli po uporabi senzorja nižje vrednosti HbA1C (t= 4,681; p < 0,001).
Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da pacienti, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, ocenjujejo svoje življenje kot bolj kakovostno. Ob uporabi senzorja so bolj sproščeni in lažje nadzorujejo nivo krvnega sladkorja. Posledično je sladkorna bolezen bolj urejena, saj so vrednosti HbA1C nižje kot pred uporabo senzorja.
Keywords: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, kakovost življenja, HbA1C
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 293; Downloads: 84
Full text (1,58 MB) |
5. Vpliv okolja na izmerjeno vrednost kapnometrije v predbolnišnični obravnaviTahi Globačnik, 2024, master's thesis Abstract: Povzetek
Uvod: V predbolnišnični nujni medicinski pomoči se nemalokrat zgodi, da je potrebno bolniku nuditi dihalno podporo zaradi resnosti njegovega zdravstvenega stanja. Kapnometrija je uporabna tudi za preverjanje ustrezne namestitve sapnične cevke, oceno pljučne ventilacije, perfuzije itd. Poznamo več tehnologij merjenja delnega tlaka O2 v izdihanem zraku, vendar niso vse primerne za uporabo v predbolnišnični oskrbi bolnika.
Metode: V magistrskem delu smo raziskali vpliv okolice na izmerjeno vrednost delnega tlaka ogljikovega dioksida v izdihanem zraku in opredelili njegovo uporabnost v predbolnišnični oskrbi bolnika. Z uporabo deskriptivne metode smo zbrali in analizirali podatke, s pomočjo eksplikativne metode pa iskali zveze med zanesljivostjo medicinske tehnologije in različnimi življenjskimi pogoji. Raziskavo smo opravili s prenosnim monitorjem – defibrilatorjem, ki podpira tehnologijo neposrednega vzorčenja izdihanega zraka s CO2 senzorjem. V raziskavo smo vključili podatke, ki so bili narejeni v treh prostorih z različno temperaturo in vsebnostjo vlage v zraku. Podatke smo pridobili z metodo opazovanja.
Rezultati: Na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli v treh različnih okoljih smo dokazali, da se pomembne spremembe začnejo kazati okoli pete minute raziskave in se stopnjujejo do desete minute, v okolju z visoko zračno vlažnostjo in nizko temperaturo okolja.
Razprava in sklep: Zanimalo nas je, kdaj in če pride do pomembnih razlik v izmerjeni vrednosti kapnometrije, kar smo dokazali in se opredelili, da je tehnologija posrednega vzorčenja v hladnem in vlažnem okolju primernejša in zanesljivejša metoda merjenja kapnometrije.
Keywords: neposredno vzorčenje, ogljikov dioksid, senzor, kapnografija, kapnometer
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 300; Downloads: 55
Full text (1,08 MB) |
6. Načrtovanje in energetsko učinkovito vodenje večjih hladilniških sistemovAndrej Rebernak, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je bil raziskan in opisan osnovni ter napredni hladilniški sistem za specifičen primer. Osnovni hladilniški sistem je bil predstavljen kot referenčno izhodišče, nato pa je bila pozornost na razvoju naprednejše rešitve. V delu je bilo podrobno analizirano in primerjano delovanje obeh sistemov. Napredni hladilniški sistem je vključeval inovativne komponente in pristop k doseganju boljšega izkoristka energije ter večjo učinkovitost sistema kot celote. Posebna pozornost je bila namenjena senzorju debeline ledu, ki je bil vgrajen v napredni sistem. Ta senzor je omogočil natančno spremljanje debeline ledu na površinah uparjalnika. S tem je bil sistem prilagojen glede na dejansko debelino ledu, kar je pripomoglo k boljšemu delovanju sistema in manjši porabi energije. Z izvedbo primerjalnih izračunov je bilo dokazano, da napredni hladilniški sistemi omogočajo znatne prihranke pri porabi električne energije v primerjavi z osnovnim sistemom. Ti prihranki so bili rezultat boljše regulacije, optimizirane uporabe komponent in prilagajanja delovanja hladilniškega sistema glede na dejanske razmere.
Keywords: industrijske hladilnice, uparjalnik, plinski hladilnik, senzor debeline ledu HBDF-MK2, strojna in programska oprema Siemens
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 872; Downloads: 57
Full text (2,24 MB) |
7. Visokonatančni laserski senzorski sistem v avtomatski merilni celici : diplomsko deloŠtefan Jakob Štrucl, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj koncepta, kot tudi rezultati izgradnje in programiranja laserskega senzorskega sistema merilne celice za avtomatizirano izvajanje meritev oblike ter stanja površin obdelovancev ali orodja, s pomočjo dveh odmičnih laserskih senzorjev proizvajalca SICK, serije OD5000. Zgrajena celica vsebuje štiričeljustno vpenjalno glavo, kamor vpnemo obdelovanec in fiksni ter premikajoč se senzor na linearnem vodilu. Tako vpenjalna glava kot linearno vodilo sta aktuirana s koračnimi motorji. S pritiskom na gumb se prične izvajati merilni algoritem, po katerem se določijo mere in stanje skeniranih površin testnega objekta.
Naprave za kontrolo kakovosti, ki lahko merijo tako dimenzije kot stanje površin, so običajno velike in nemodularne. Merilna celica, opisana v nalogi, predstavlja namizno, modularno alternativo tovrstnim napravam.
Keywords: senzor, mehatronika, merilna tehnika, kontrola kakovosti, SICK
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 747; Downloads: 158
Full text (3,34 MB) |
8. Avtomatska laserska merilna celica za nadzor kvalitete obdelovanca : diplomsko deloJernej Fekonja, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je nastala na podlagi projektne naloge, kjer smo preučili delovanje dveh SICK točkovnih laserskih triangulacijskih senzorjev. Zaradi izredne natančnosti in hitrosti laserskih senzorjev je bila ideja ustvariti čim bolj preprosto napravo, ki z le dvema točkovnima senzorjema in koračnima motorjema zajame dovolj meritev, da posname geometrijo manjšega strojnega dela. V diplomski nalogi sem se osredotočil na razvoju in realizaciji koncepta, kako lahko naprava samodejno izvaja meritve na poljubno velikem strojnem delu. Moja diplomska naloga se osredotoča na zasnovi, izdelavi ohišja, energetskega in pogonskega, ter krmilnega dela naprave. Merilna celica na podlagi izvedenih meritev ovrednoti končno kvaliteto strojnega dela, katerega izdelava je visoke kakovosti in preciznosti.
Keywords: laserski senzor, točkovni senzor, merilna naprava, koračni motor, SICK
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 274; Downloads: 43
Full text (4,00 MB) |
9. Vgrajen sistem za zaznavanje vozil na parkiriščih z uporabo magnetnega senzorja : diplomsko deloTimotej Merklin, 2022, undergraduate thesis Abstract: Cilj zaključnega dela je bil razvoj vgrajenega sistema z magnetnim senzorjem in SIM- modemom za namene detekcije vozil na parkiriščih. Za dosego cilja smo morali ustvariti povezave med mikrokrmilnikom, senzorjem in modemom ter med modemom in omrežjem. Po pisanju funkcij magnetnega senzorja smo na terenu opravili meritve s pomočjo naprave, vozila in računalnika. S pomočjo meritev smo načrtovali sistem zaznave vozil. Ob zaznavi vozila smo podatke s pomočjo NB-IoT komunikacije posredovali na podatkovno bazo, do kamor bi lahko dostopali s pomočjo internetne ali mobilne aplikacije.
Keywords: IoT, detekcija vozil, magnetni senzor, NB-IoT
Published in DKUM: 04.01.2023; Views: 684; Downloads: 103
Full text (1,75 MB) |
10. Pretočni mikrofluidni senzor raztopljenega kisika v vodi : magistrsko deloDominik Gril, 2022, master's thesis Abstract: V sklopu magistrske naloge, je predstavljena celovita zasnova mikrofluidnega optičnega senzorskega sistema, kateri je namenjen merjenju raztopljenega kisika v vodi. Zasnova temelji na pojavu ugasnitve luminescence. Predstavljena je zasnova in izdelava, mikrofluidnega pretočnega optičnega senzorskega sistema. Sistem omogoča izvajanje meritev na majhnih pretokih tekočine, tako za meritev zadostujejo majhne količine vzorca. Opisana je zasnova analognega elektronskega vezja, za merjenje kratkih življenjskih časov luminiscenčnih regentov. Izvedeno je eksperimentalno ovrednotenje senzorskega sistema.
Keywords: Mikrofluidnika, Raztopljen kisik, Luminiescenca, Optični senzor
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 510; Downloads: 89
Full text (3,50 MB) |
