1. Vpliv režima upravljanja in starosti vinograda na semensko banko talPrimož Žižek, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Keywords: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Published in DKUM: 04.01.2023; Views: 109; Downloads: 12
 Full text (10,30 MB) |
2. Vpliv tujerodne vrste orjaška zlata rozga (Solidago Gigantea Aiton) na talno semensko banko ekstenzivnih travnikovSanja Ozimič, 2018, master's thesis Abstract: Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton) je rastlinska vrsta iz družine nebinovk (Asteraceace). Izvira iz Severne Amerike, v Evropo so jo kot okrasno rastlino prinesli v 18. stoletju. Je nezahtevna vrsta, ustrezajo ji različni tipi rastišč ne glede na teksturo tal, osvetljenost, vlažnost prsti ali prisotnost nutrientov v prsti. Širi se hitro in daleč, saj ima dolge in trpežne korenike. Smatra se kot ena izmed najbolj agresivnih invazivnih vrst v Evropi. Problem predstavljajo njeni gosti sestoji, ki izpodrinejo ostale vrste na rastišču, povzroča pa še vrsto drugih težav, zato predvsem na zaščitenih območjih spremljajo njene populacije. V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje gostih sestojev orjaške zlate rozge na opuščenih travnikih v Motvarjevcih, ki so del Krajinskega parka Goričko. Raziskovali smo vpliv te invazivne vrste na talno semensko banko na dveh izbranih oligotrofnih mokrotnih travnikih (zveza Molinion caeruleae), ki sta imela podobne okoljske razmere, razlika je bila v tem, da je na enem travniku bila visoka gostota orjaške zlate rozge, kot posledica opuščene košnje, medtem ko je bil drugi redno košen in vrsta S.gigantea ni bila prisotna. Na vsakem travniku smo si izbrali dve vzorčni ploskvi v velikosti 0.5 x 0.5 m. Popisali smo floristično sestavo ploskev in na petih mestih (na vsakem vogalu in v sredini) zbrali vzorce tal s cevjo premera 5 cm na dveh različnih globinah (0-5 cm in 5-10 cm). Skupno smo pregledali semensko banko v 40 vzorcih oz. pribl. 3920 cm3 tal. Semena smo od prsti ločili z metodo presejevanja in s flotacijo semen. Najdena semena smo določili, zbrali podatke o morfološko-funkcionalnih potezah popisanih rastlinskih vrst, jih statistično obdelali ter določili tudi CSR oznake rastlinskih združb. Rezultati so pokazali, da vrsta S.gigantea vpliva na talno semensko banko, saj je število najdenih semen na košenem travniku znatno višje (N=668 v 1960 cm3 tal), kot število najdenih semen na opuščenem travniku s prevladujočo zlato rozgo (N=109 v 1960 cm3 tal). Tudi analize CSR rastlinskih strategij so pokazale, da je orjaška zlata rozga močan kompetitor (C), kar dokazuje s svojo uspešnostjo pri širjenju, tvorjenju gostih sestojev in izpodrinjanju ostalih rastlinskih vrst v združbi.
Keywords: orjaška zlata rozga, Krajinski park Goričko, invazivna vrsta, talna semenska banka, CSR analiza, metoda presejevanja, metoda flotacije semen, Motvarjevci
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 1094; Downloads: 122
Full text (2,06 MB) |
3. PRIMERJAVA ANATOMSKIH ZNAČILNOSTI MORFOTIPOV LISTOV PRI HLADNIKOVKITeja Pintarič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Rebrinčevolistno hladnikovko ali hladnikijo (Hladnikia pastinacifolia) je poimenoval nemški botanik Reichenbach v čast Hladniku, ki je bil ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani.
Diplomska naloga opisuje anatomske značilnosti treh morfotipov listov, ki se pojavljajo pri rebrinčevolistni hladnikovki. Hladnikovka je naš najpomembnejši konzervativni endemit, ker predstavlja endemični rod s svojevrstno evolucijo in ker je izjemno ozko razširjen. Vrsta je redka, pojavlja se samo v Sloveniji in nikjer drugje na svetu. Toda kljub širokemu naboru različnih habitatov, kjer uspeva, se pojavlja le v omejenih predelih Trnovskega gozda in poseljuje skupno le 4 km² areala. Nesoglasje med nespecifično habitatno preferenco vrste in njeno redkostjo še ni v zadostni meri pojasnjeno, zato smo v naši nalogi preučili morfološko funkcionalne značilnosti, ki veliko povedo o ekologiji vrst – to so morfološko funkcionalne značilnosti listov.
Morfotipi listov hladnikovke se ločijo glede na deljenost listne ploskve in se pri hladnikovki pojavljajo v različnih ontogenetskih fazah. Primerjali smo različne morfotipe listov iz različnih populacij oz. rastišč. Analizirali smo debelino listne ploskve, debelino gobastega in stebričastega tkiva, debelino zgornje in spodnje povrhnjice ter število listnih rež v zgornji in spodnji povrhnjici. Izmerjene podatke smo uporabili za izračune količnika med gobastim in stebričastim tkivom, indeks listnih rež (SI) in gostoto listnih rež (SD).
Statistična analiza vključuje primerjave vseh listnih značilnosti glede na posamezen tip lista in populacijo / habitat: (a) med istimi tipi listov med habitati in (b) med različnimi tipi listov znotraj istih habitatov.
Semenska banka tal omogoča rastlinam preživetje krajšega ali daljšega obdobja kot seme skladiščeno v tleh. Prisotnost trajne semenske banke, obstojne več let, je velikega pomena za preživetje vrste v času. Prisotnost trajne semenske banke je še posebej pomembna za ohranjanje redkih vrst kot je hladnikovka, ki plodijo le enkrat samkrat v svojem življenju, nato pa propadejo. Zato smo s testi kalivosti preverili ali 7 let stari vzorci tal iz rastišča hladnikovke vsebujejo njena živa semena.
Keywords: Ključne besede: endemit, redka vrsta, morfotipi listov, semenska banka tal, Trnovski gozd
Published in DKUM: 11.09.2013; Views: 1750; Downloads: 170
Full text (3,12 MB) |
4. Viabilnost semen kukavičevk iz semenske banke Botaničnega vrta v Ljubljani in njihova asimbiotska kalitev na primeru semen lepega čeveljca (Cypripedium calceolus L.)Monika Kaplja, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preverjali živost semen kukavičevk, nabranih na področju Slovenije, in shranjenih v semenski banki Botaničnega vrta v Ljubljani. Za preverjanje živosti 21 vrst kukavičevk, nabranih med leti 2007 in 2012, smo preiskusili in primerjali dve metodi: metodo s terazolijevim kloridom (TTC) in fluorescein diacetatom (FDA). Metoda FDA se je izkazala za primernejšo; rezultati živosti semen so bili zelo variabilni in so znašali od 0,5 do 100 %. Da bi preverili ali živost semen pomeni tudi kalivost, smo se odločili, da kalimo eno izmed posredovanih kukavičevk tudi aseptično kalimo. Izbrali smo kukavičevko lepi čeveljc. Čeprav smo preizkusili 3 različna gojišča, nobeno od semen ni uspešno kalilo.
Keywords: semenska banka, viabilnost, FDA, asimbiotska kalitev, lepi čeveljc
Published in DKUM: 11.06.2012; Views: 2286; Downloads: 142
Full text (1,79 MB) |
