| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Novejši podatki o vsebnosti semen vrst iz rodu Ambrosia v krmi za prostoživeče ptice v Sloveniji
Breda Jakovac-Strajn, Kristina Jelka Pozvek, Tanja Prosenik, Mario Lešnik, Igor Ujčič Vrhovnik, 2013, original scientific article

Abstract: Vdihavanje peloda vrst iz rodu Ambrosia lahko povzroči preobčutljivostne reakcije. Krma za prostoživeče ptice je eden od dejavnikov, ki pripomorejo k širjenju omenjenih rastlin. Leta 2010 so zato k Direktivi o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2002/32/ES) dodali aneks, da lahko krma za živali, ki vsebuje nezmleta žita, vsebuje do 50 mg semen vrst iz rodu Ambrosia v kilogramu krme (UL L 290/54). Podatkov o vsebnosti semen te rastline v krmi je zelo malo, zato smo z mikroskopsko metodo preiskali 40 vzorcev krme za prostoživeče ptice. Semena ambrozije je vsebovalo 20 vzorcev oziroma 50 %. Ugotovljeno število semen v kilogramu posameznega vzorca je bilo od 2 do 146 (10 mg do 774 mg). V skladu s predpisi smo vsebnosti preračunali relativno na vzorec z 12 % vlage in ugotovili, da je dovoljeno mejo presegalo 5 vzorcev (12,5 %).
Keywords: Ambrosia, semena, krma, analize, mikroskopija, ptice
Published: 13.07.2017; Views: 317; Downloads: 40
.pdf Full text (182,54 KB)
This document has many files! More...

12.
VPLIV VELIKOSTI ČEBULASTEGA GOMOLJA NA MORFOLOŠKE LASTNOSTI IN PRIDELEK SEMEN GLADIOL
Helena Plajnšek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Raziskovalno delo je temeljilo na čebulastih gomoljih gladiol (Gladiolus spp.) različnih velikosti. Uporabili smo čebulaste gomolje petih velikostnih razredov. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv velikosti čebulastega gomolja na morfološke lastnosti rastlin in njihov pridelek semen. Ugotovili smo, da so se iz večjih čebulastih gomoljev razvile značilno večje rastline. Statistično značilne razlike so se pokazale pri maksimalni širini lista, dolžini najdaljšega lista, številu socvetij, številu stranskih poganjkov na glavnem steblu, višini cvetnega stebla, debelini cvetnega stebla pod prvim cvetom in številu cvetov. Pri vplivu velikosti čebulastih gomoljev na pridelek semen smo prav tako ugotovili, da so rastline iz čebulastih gomoljev 1. in 2. velikostnega razreda tvorile največ semenskih mešičkov in semen.
Keywords: gladiole / Gladiolus / čebulasti gomolji / morfološke značilnosti / semena / vegatativno razmnoževanje.
Published: 27.06.2016; Views: 278; Downloads: 47
.pdf Full text (620,33 KB)

13.
Uporaba obdelave slik in metod strojnega učenja pri oceni kalivosti semen paradižnika (Lycopersicon lycopersicum L.)
Uroš Škrubej, 2016, doctoral dissertation

Abstract: V nalogi je predstavljen sistem računalniškega vida, ki temelji na obdelavi slike in metodah strojnega učenja, in je namenjen avtomatski oceni kalivosti semen paradižnika (Lycopersicon lycopersicum L.). Celoten sistem je bil zgrajen z uporabo odprtokodnih aplikacij ImageJ, Weke in njunih javnih javanskih razredov ter povezan s pomočjo namensko razvite programske kode. V raziskavi nismo uporabljali komercialne programske opreme. S pomočjo osmih algoritmov strojnega učenja; to so naivni Bayesov klasifikator (NBC), k-najbližjih sosedov (k-NN), odločitvena drevesa, metoda podpornih vektorjev (SVM), umetna nevronska mreža, bagging, boosting in naključni gozdovi, smo izgradili klasifikacijske modele in jih medsebojno primerjali na vzorcu 700 kalečih semen. Najboljšo povprečno klasifikacijsko točnost 95,743 % s standardnim odklonom 2,56 ob desetkrat ponovljenem desetkratnem prečnem preverjanju je dosegel model umetne nevronske mreže (večplastni perceptron). Izboljšan t-test (resampled t-test) s stopnjo zaupanja 0,05 je pokazal, da se rezultat statistično značilno razlikuje od preostalih testiranih modelov klasifikatorjev. Sledili so model SVM (94,114 % ± 2,60), bagging (94,071 % ± 2,84), naključni gozdovi (93,743 % ± 2,93), k-NN (93,714 % ± 2,42), odločitvena drevesa (93,586 % ± 2,72) in model boosting (93,443 % ± 3,01), vendar razlike med njimi niso statistično značilne. Najnižjo povprečno klasifikacijsko točnost je dosegel model NBC (87,929 % ± 4,09), katerega razlika je bila statistično značilna. Ker je model umetne nevronske mreže dosegel najboljše rezultate tudi pri preciznosti, priklicu, F-meri in ploščini pod krivuljo ROC, smo ga uporabili za izgradnjo prototipa, namenjenega klasifikaciji semen paradižnika, kalečih v petrijevkah (90 x 98 x 18mm). Prototip je pravilno klasificiral več kot 95 % kalečih semen.
Keywords: obdelava slik, strojno učenje, nevronske mreže, semena, paradižnik
Published: 21.06.2016; Views: 1729; Downloads: 94
.pdf Full text (5,47 MB)

14.
VPLIV INOKULIRANOSTI SEMENA NA PRIDELEK LUCERNE (Medicago sativa L.) SEJANE NA OBVODNIH OBMOČJIH
Urška Pačnik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Od aprila do septembra 2014 smo na kmetijskem zemljišču ŽIPO Lenart d.o.o. izvajali poljski poskus kjer smo ugotavljali katera izmed sort lucerne (Medicago sativa L.) 'Soča', 'Krima' ali 'NS Mediana' bi bile najprimernejše za pridelovanje krme na obvodnih območjih. Ugotoviti smo želeli ali ima inokulacija semena vpliva na ritem rasti lucerne in njen pridelek zelene mase (ZM) in suhe snovi (SS). Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati poskusa so pokazali signifikantene razlike v številu vzniklih semen med sortami. Najbolje so kalila semena sorte 'Krima' (inokulirano seme), najslabši je bil vznik pri sorti 'Soča'. Ne moremo pa trditi, da bo inokulirano seme lucerne kalilo prej, ter da bo število vzniklih rastlin zato večje. Med sortami so statistično značilne tudi razlike v pridelku ZM in SS. Največ ZM sorto 'Soča' (39060 kg ZM ha-1), najmanj pa s sorto 'NS Mediana' (32050 kg ZM ha-1). Suhe snovi smo največ pridelali s sorto 'Soča' (6990 kg SS ha-1) in najmanj s sorto 'Krima' (inokulirano seme) (5680 kg SS ha-1).
Keywords: lucerna, inokulacija semena, pridelek, obvodna območja
Published: 11.10.2016; Views: 1012; Downloads: 72
.pdf Full text (532,07 KB)

15.
Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednosti
Branko Lukač, Janko Verbič, Branko Kramberger, Mitja Kaligarič, Vladimir Meglič, 2013, review article

Abstract: V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Keywords: travinje, pol-naravno travinje, prostorska vloga, biotska pestrost, pridelava semena, setev, vir semen
Published: 13.07.2017; Views: 487; Downloads: 57
.pdf Full text (198,91 KB)
This document has many files! More...

16.
Primerjava izbranih lastnosti nekaterih zelenjadnic, vzgojenih iz ekološko in konvencionalno pridelanih semen
Zala Oto, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo uporabili poljski poskus, da bi ugotovili, ali obstajajo razlike v nekaterih parametrih izbranih zelenjadnic vzgojenih iz ekološko in konvencionalno vzgojenih semen. Za poskusne rastline smo si iz asortimenta Semenarne Ljubljana izbrali redkvico (Raphanus sativus L.), kumare (Cucumis sativus L.) in grah (Pisum sativum L.). Rastline smo posadili na vrtu kmetije Vražunik na Črneški gori (občina Libeliče) ter jih nato opazovali skozi celotni življenjski cikel. Vezani smo bili na vremenske razmere, zato smo zaradi izredno nizkih temperatur, neznačilnih za mesec maj, ter večdnevnega deževja kumare in grah sadili dvakrat, saj je bila prvič kaljivost izredno slaba ali pa je sploh ni bilo. V nadaljevanju smo rastlinam izmerili velikost, maso oz. premer plodov, št. plodov, št. normalnih in razpokanih semen v plodovih ter obliko plodov. V laboratorijskem poskusu smo ugotavljali, ali tudi pod nadzorovanimi pogoji v kalilni omari obstajajo razlike v deležu kaljivosti semen ene oz. druge kmetijske prakse. Ugotovili smo, da v večini morfoloških značilnosti ne obstajajo bistvene razlike med rastlinami vzgojenimi iz ekoloških semen in rastlinami vzgojenimi iz konvencionalnih semen. Izvedli smo tudi različne statistične teste ter tako testirali morebitne statistične razlike. Slednji so pokazali, da med obema proučevanima skupinama sadik obstajajo statistično pomembne razlike, in sicer pri višini ter masi vegetativnih delov redkvice, premeru plodu kumar, masi strokov pri grahu ter številu semen v stroku graha.
Keywords: semena, ekološko, konvencionalno, redkvica, grah, kumare
Published: 19.09.2017; Views: 343; Downloads: 44
.pdf Full text (2,34 MB)

17.
Vpliv prašičje in goveje gnojevke na kalitev topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.)
Nastja Habjanič, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Med letoma 2016 in 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus kalitve semena topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.). V poskusu smo proučevali kalivost svežega semena, kalivost semena, namočenega v prašičjo in govejo gnojevko po 2., 4. in 19. tednih, ter kalivost semena, najprej namočenega v vampni sok in nato še v gnojevki. Kalilne poskuse smo izvajali v kalilni omari, v petrijevkah, v katere smo namestili tri slojni filtrirni papir in prilili 25 ml deionizirane vode. V vsako petrijevko smo položili 30 semen topolistne kislice vsakega obravnavanja, v štirih ponovitvah. Po potrebi smo semenom v petrijevkah tekom trajanja poskusa dodali deionizirano vodo. Ugotavljamo, da se z daljšanjem časa izpostavljenosti semena gnojevkam manjša delež kalivosti, da kombinacija namočenosti semena v vampnem soku in nato še v gnojevki značilno zmanjša življenjsko sposobnost semena topolistne kislice.
Keywords: topolistna kislica, gnojevka, kalivost semena, svetloba, vampni sok
Published: 14.09.2017; Views: 495; Downloads: 69
.pdf Full text (706,22 KB)

18.
Vpliv vampnega soka na kalitev semena topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.)
Matej Rokavec, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Leta 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izvedli poskus, v katerem smo ugotavljali, kako proces konzerviranja (travna silaža in skladiščenje pri sobni temperaturi) in izpostavljenost mikrobni prebavi goveda (in vitro namakanje v vampnem soku za 24, 36 in 48 ur) vplivata na energijo kalitve in skupni delež kalečih semen topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.). Kalilni poskusi so bili izvedeni v štirih ponovitvah v kalilni omari (14 ur svetlobe pri temperaturi 23 °C in 75 % vlažnosti, tema je trajala 10 ur pri temperaturi 17 °C in 75 % vlažnosti). Ugotavljamo, da se je kalivost semena, ki je bilo izpostavljeno skladiščenju pri sobni temperaturi in vampnemu soku, zmanjšala. Seme, ki je bilo izpostavljeno procesu siliranja in vampnemu soku, pa je kalivost popolnoma izgubilo.
Keywords: topolistna kislica, vampni sok, kalivost semena
Published: 14.09.2017; Views: 561; Downloads: 89
.pdf Full text (947,26 KB)

19.
Vpliv ekstraktov iz naravnih materialov na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Taja Žitek, 2018, master's thesis

Abstract: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost. V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka. Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Keywords: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Published: 04.10.2018; Views: 391; Downloads: 108
.pdf Full text (2,52 MB)

20.
Izolacija aktivnih komponent iz semen chia z uporabo različnih tehnik ekstrakcije
Polona Palčnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Superkritična ekstrakcija zaradi mnogih pozitivnih lastnosti nadomešča druge ekstrakcijske metode v prehrambeni, kozmetični, farmacevstki in kemijski industriji ter v industriji pijač. V zadnjem času se prehrambena industrija močno nagiba k uporabi tako imenovanih superživil oz. super hrane. Mednje spadajo tudi chia semena, saj so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobami. V diplomskem delu smo izvedli ekstrakcijo maščobnih kislin iz belih chia semen. Kot alternativo ekstrakciji z organskimi topili, ki dajo produkt, obremenjen s topilom in so posledično potrebni nadaljnji postopki odstranjevanja topila iz produkta, smo uporabili ekstrakcijo s sub- in superkritičnimi fluidi. Najprej smo izvedli ekstrakcijo olj iz semen s heksanom. Uporabili smo metodo ekstrakcije po Soxhletu. Sledila je subkritična ekstrakcija s propanom. Spremljali smo izkoristek ekstrakcij in ugotovili, da smo najvišjega dosegli pri subkritični ekstrakciji, pri pogojih P = 300 bar in T = 60°C. Izkoristek ekstrakcije po Soxhletu pa je bil primerljiv. Analizo antioksidativne učinkovitosti smo izvedli z radikalsko metodo DPPH*, za določevanje esencialnih maščobnih kislin smo uporabili plinsko kromatografijo. Ugotovili smo, da oljni ekstrakti iz semen chie nimajo visokega antioksidativnega potenciala, vsebujejo pa visok delež esencialnih maščobnih kislin. Na vsebnost maščobnih kislin v ekstraktu vplivajo sprememba tlaka in temperature ter polarnost topila. Nepolarnost propana in heksana je na ekstrakte vplivala tako, da so vsebovali visok delež maščobnih kislin, antioksidativen potencial pa je bil nizek.
Keywords: subkritična ekstrakcija, propan, heksan, maščobne kisline, chia semena
Published: 12.11.2018; Views: 381; Downloads: 52
.pdf Full text (3,20 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica