| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
VPLIV NAČINA SETVE NA VZNIK SEMENA VELIKONOČNICE (Pulsatilla grandis Wenderoth)
Maja Holer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je bila opravljena leta 2008 na velikonočnici (Pulsatilla grandis Wenderoth), ki je redka in ogrožena rastlina. Namen diplomskega dela je bil določiti najprimernejši način setve in najprimernejšo starost semena za setev. Semena smo sejali na štiri načine. Sveže in staro seme smo pri prvem načinu posejali vodoravno in ga delno prekrili z vermikulitom, pri drugem smo seme posejali vodoravno in ga prekrili z 1cm debelo plastjo vermikulita, pri tretjem načinu smo seme posejali navpično in ga delno prekrili z vermikulitom. Pri četrtem načinu smo uporabili samo staro seme, le-tega smo posejali navpično in ga prekrili z 1 cm debelo plastjo vermikulita. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sveže nabrano seme uspešneje kali na tretji način setve (73%) v primerjavi s prvim načinom (42%) in drugim načinom (21%) setve. Staro seme je najbolje kalilo na drugi način (32%).
Keywords: generativno razmnoževanje, starost semena, način setve, velikonočnica, Pulsatilla grandis
Published: 30.11.2010; Views: 2070; Downloads: 134
.pdf Full text (947,12 KB)

2.
NEGATIVEN VPLIV VISOKIH KONCENTRACIJ SUHE SNOVI V GNOJEVKI NA VZNIK IN ZAČETNO RAST NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN
Katja Gornik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Negativni vplivi gnojevke pri gnojenju travinja še vedno predstavljajo velik problem v kmetijstvu. Na to temo smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede leta 2011 izvedli lončni poskus v rastlinjaku in poskus z gnojevko na travniku. V poskusu smo proučevali vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na kalivost in začetno rast ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata L.), divjega korenja (Daucus carota L.), trpežne ljuljke (Lolium perenne L.), bele detelje (Trifolium repens L.) in navadnega regrata (Taraxacum officinale Weber). Oba poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska: rastlina, gnojevka in koncentracija gnojevke. Uporabili smo dve gnojevki iz različnih govedorejskih kmetij, ki smo ju redčili na 4, 7 in 10 % suhe snovi. V kontrolnem obravnavanju smo uporabili samo vodo. V povprečju čez vse rastlinske vrste višje koncentracije suhe snovi v gnojevki negativno vplivajo na kalitev in začetno rast. Ugotovili smo, da vse rastlinske vrste ne odreagirajo enako na enake koncentracije suhe snovi. Pri uporabi gnojevke na travinju je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo. Prav tako smo prišli do zaključka, da se moramo v sušnem in vročem obdobju apliciranju gnojevke na travniku izogniti, saj se lahko gnojevka izsuši in se še poveča vsebnost suhe snovi, kar neugodno vpliva na vznik rastlin.
Keywords: ozkolistni trpotec, navadni regrat, trpežna ljuljka, bela detelja, divje korenje, kalivost semena, gnojevka
Published: 08.10.2012; Views: 1536; Downloads: 160
.pdf Full text (1,76 MB)

3.
Analiza kalivosti starih semen halofitov slovenske obale
Maja Dragšič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na analizi kalivosti starih semen petindvajsetih vrst halofitov, ki uspevajo pretežno v slanih obalnih habitatih slovenskega primorja. Srčika diplomskega dela je empirične narave. Analiza kalivosti zajema več metodoloških korakov, kot so priprava semen in pogojev za kalitev, razporejanje semen v petrijevke in postavitev v rastno komoro, opazovanje in sprotno beleženje rezultatov v določenem časovnem razponu, statistična obdelava podatkov, prikaz rezultatov kalivosti v grafični obliki in izdelava dendrogramov. Sledi diskusija o rezultatih in preverjanje predhodno zastavljenih hipotez. Rezultati, dobljeni z analizo kalivosti starih semen halofitov, so primerjani z rezultati kalivosti istih semen, ko so bila le ta sveža oziroma stara nekaj mesecev. Cilj je ugotoviti, ali stara semena še ohranjajo sposobnost kalitve, s čimer lahko sklepamo tudi na njihovo dolgoživost oziroma kratkoživost. Med drugim sem želela raziskati razlike med sposobnostjo kalitve starih semen halofitnih enoletnic in halofitnih trajnic ter drobnih, številnih semen in velikih, manj številnih semen. Pri vrstah, ki so vzkalile, sem primerjala njihovo stopnjo kalivosti v odstotkih, potek oziroma hitrost kalitve ter dan, ko je bila opažena prva kalica. Rezultati analize so v splošnem pokazali, da sposobnost kalitve semen upada sorazmerno s starostjo. Prav tako sem ugotovila, da stara semena halofitnih trajnic kalijo bolje kot stara semena halofitnih enoletnic. Med slednjimi ni vzkalila nobena vrsta. Kljub ugotovitvi, da stara semena mnogih halofitnih trajnic ostanejo viabilna več let, njihova sposobnost kalitve z leti upada. Med kalivostjo drobnih in številnih semen ter kalivostjo velikih in manj številnih semen nisem opazila razlik, glede na katere bi lahko sklepala o večji sposobnosti kalitve prvih ali drugih. Vzkalilo je devet vrst od petindvajsetih, pri čemer sem lahko našla podobnosti v poteku in dnevih pričetka kalitve, prav tako so vse vzkaljene vrste dosegle svojo maksimalno stopnjo kalitve v obdobju treh tednov.
Keywords: halofiti, slani habitati, slovensko primorje, semena halofitov, kalivost semen, klastrska analiza
Published: 26.11.2012; Views: 1175; Downloads: 209
.pdf Full text (1,27 MB)

4.
Značilnosti kalitve sobivajočih vrst suhega travnika iz rodov Anthyllis, Gentiana in Plantago
Mirjana Šipek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so nas zanimale specifične razlike v kalitvi sorodnih vrst. Opazovali smo značilnosti kalitve desetih vrst suhega travnika. Prav tako smo v literaturi poiskali podatke, ki se nanašajo na čas cvetenja, opraševalce in raznašalce semen obravnavanih vrst. Kalili smo stara semena Anthyllis jacquinii, A. vulneraria, Centaurea rupestris, Coronilla vaginalis, Gentiana clusii, G. verna supsp. tergestina, Lotus corniculatus, Plantago holosteum, P. media in Rhinanthus minor, ki so bila nabrana na pašniku v Predmeji v Trnovskem gozdu. Semenom izbranih vrst smo določili povprečno maso in dolžino. Kalitev je potekala pod štirimi različnimi pogoji: kalitev skarificiranih semen, kalitev semen v temi in svetlobi ter kalitev semen v hladilniku. Naš cilj je bil poiskati razlike v kalitvi med vrstami istega rodu, če le-te sploh obstajajo. Vse obravnavane vrste, ki jih uvrščamo v družino metuljnic, so kalile najbolje v primeru, ko smo semena predhodno skarificirali. Delež kalivosti skarificiranih semen metuljnic je pri vseh vrstah znašal nad 50 %. Pokazale so se tudi določene razlike med kalitvijo semen A. vulneraria in A. jacquinii. Najopaznejša razlika je bila v hitrosti kalenja semen posamezne vrste. Semena P. holosteum so za razliko od metuljnic kalila v velikem deležu tudi tista, ki jih nismo skarificirali, ne glede na to ali so bila izpostavljena svetlobi ali temi. Kalila niso semena v hladilniku, dokler jih nismo prenesli v rastno komoro. Presenetljivo pa semena P. media niso kalila ne glede na pogoje kalenja. Vrsti iz rodu Gentiana tudi nista kalili, niti po predhodni hladni stratifikaciji. Prav tako niso kalila semena enoletnice R. minor. Po enomesečni hladni stratifikaciji in nadaljnji enomesečni izpostavitvi optimalnim rastnim razmeram v rastni komori so kalila semena nebinovke C. rupestris, vendar je bil delež semen, ki so kalila, zelo nizek. Vse zbrane podatke o obravnavanih vrstah smo nazadnje še statistično obdelali s klastersko metodo (K-mean clustering).
Keywords: suh travnik, sobivajoče vrste, rastlinske združbe, kalitev, semena, dormanca, Anthyllis, Gentiana, Plantago.
Published: 22.05.2013; Views: 1827; Downloads: 194
.pdf Full text (1,45 MB)

5.
Alelopatski učinek križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum)
Natalija Kaučič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Navadna česnovka (Alliaria petiolata) naj bi bila potencialno alelopatska in čedalje bolj invazivna, zato nas je zanimalo, kaj omogoča invazivni česnovki, da se uspešno naseli v tujih območjih in da se uspešno spopada s tamkajšnjimi avtohtonimi vrstami, čeprav v svojem avtohtonem okolju ni posebej dominantna. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bila česnovka potencialno alelopatska, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v česnovki. Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov (različnih koncentracij), učinke ekstraktov iz vzorcev tal in učinke hlapljivih snovi, sproščenih iz rastlinskih tkiv navadne česnovke na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Zanimala nas je kalivost in pojavitev sejancev ter dolžina kalice in korenin vrtne kreše. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo Studentovega t-testa v programskem orodju Statistica (Statsoft). Iz dobljenih rezultatov lahko razberemo, da imajo vodotopni ekstrakti iz listov močnejši zaviralni učinek na rast in kalitev kalic kot vodotopni ekstrakti iz korenin ter da se dolžina celotne kalice ter dolžina korenine vrtne kreše, prav tako pa tudi odstotek kalitve semen z naraščanjem koncentracije vodotopnih ekstraktov manjša. Odstotek kalivosti semen vrtne kreše v poskusih s hlapljivimi substancami je nižji v primerjavi s kontrolnimi poskusi.
Keywords: alelopatija, semena, kalitev, zaviranje, križnice, navadna česnovka, vrtna kreša, vodni ekstrakti, biološka invazija
Published: 27.09.2013; Views: 2066; Downloads: 222
.pdf Full text (1,81 MB)

6.
SEPARACIJA IN ANALIZA TRIGLICERIDOV IZ RAZLIČNIH SEMEN
Klara Bigec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil z različnimi ekstrakcijskimi postopki iz štirih vrst semen (sončnično, laneno, sezamovo in konopljino seme) pridobiti olja ter določiti vsebnost trigliceridov (TG) in njihove antioksidativne aktivnosti. Ekstrakcijo olj smo izvedli s štirimi različnimi ekstrakcijskimi postopki, in sicer konvencionalno z mešanjem v topilu in na Soxhlet aparatu, kjer smo kot topilo uporabili heksan ter s semikontinuirano superkritično ekstrakcijsko napravo, kjer smo kot topilo uporabili ogljikov dioksid in propan. Ekstrakcije s superkritičnim fluidom CO2 in subkritičnim fluidom propanom smo izvedli pri dveh temperaturah: 40 ºC in 60 ºC, ter tlaku 300 bar. Za posamezno seme smo določili, katera ekstrakcijska metoda prinaša največji ekstrakcijski izkoristek olja. Vsebnost TG v ekstrahiranih oljih smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) –ELSD, antioksidativno kapaciteto za olje topne vzorce pa smo določili s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo največji ekstrakcijski izkoristek olja sončničnega semena (50-55 ut. %). Glede na izkoristke si nato sledijo sezamovo seme (45-50 ut. %), laneno seme (30-40 ut. %) in konopljino seme (25-30 ut. %). Ekstrahirana olja vsebujejo po večini nenasičene trigliceride. Sončnično in sezamovo olje vsebuje gliceril dilinoleat – oleat (LLO), gliceril trilinoleat (LLL), gliceril trioleat (OOO) in gliceril linoleat – dioleat (LOO), torej trigliceride, ki vsebujejo linolno in oleinsko kislino. V konopljinem olju se nahajajo naslednji trigliceridi: gliceril trilinoleat (LLL), gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn) in gliceril dilinoleat – oleat (LLO). Ti trigliceridi vsebujejo največ linolne kisline. Največji delež TG v lanenem olju predstavljata gliceril trilinolenat (LnLnLn) in gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn). Prevladuje torej linolenska kislina. Olja iz teh semen imajo dobre antioksidativne aktivnosti, kar nakazuje na njihovo visoko vsebnost oljetopnih antioksidantov.
Keywords: semena, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, subkritična ekstrakcija, olja, trigliceridi, antioksidativna aktivnost
Published: 11.09.2014; Views: 1251; Downloads: 144
.pdf Full text (3,00 MB)

7.
Primerjava različnih metod ugotavljanja živosti semen orhidej
Martina Škorjanc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Semena kukavičevk asimbiontsko kalijo samo, če so živa. Če niso, ne kalijo, kljub ustreznemu gojišču. Da si prihranimo dilemo, ali semena ne kalijo zato, ker niso živa oziroma ne kalijo zaradi neustreznega gojišča, je dobro vsa semena pred kalitvijo testirati, ali so sploh živa. Preverili smo učinkovitost štirih metod za ugotavljanje živosti semen orhidej: metodo s flouroscein diacetat-om (FDA), metodo s trifenil tetrazolijevim klorid-om (TTC), metodo z difenil tetrazolijevim bromidom (MTT) in metodo z metilenskim modrilom. Od preizkušenih metod se je kot najprimernejša izkazala metoda z metilenskim modrilom, ki je bila najbolj primerljiva z metodo s FDA in kalitvenim testom. Je cenovno ugodna in enostavna, ker ne potrebujemo mikroskopa s flourescenco kot pri metodi s FDA. Primerljive rezultate smo dobili tudi z metodo s TTC raztopljenim v fosfatnem pufru, vendar pa zanjo potrebujemo vodno kopel in je časovno neugodna. Metodi s TTC raztopljen v destilirani vodi in z MTT nista dali primerljivih rezultatov.
Keywords: živost, semena kukavičevk, flouroscein diacetat (FDA), trifenil tetrazolijev klorid (TTC), metilensko modrilo, difenil tetrazolijev bromid (MTT), kalitev
Published: 03.04.2014; Views: 770; Downloads: 85
.pdf Full text (1,26 MB)

8.
9.
10.
Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica