Search the digital library catalog

Abstract: Hrošči semenarji iz poddružine Bruchinae (Coleoptera: Chrysomelidae) vključujejo približno 1700 vrst. Megabruchidius dorsalis in M. tonkineus sta funkcionalno in ekološko zelo podobni vrsti. V Evropi se obe vrsti razvijata v trdih semenih okrasnega severnoameriškega drevesa Gleditsia triacanthos. Namen magistrskega dela je bil raziskati sobivanje hroščev v razmerah samostojnega življenja ter njihove odzive v situacijah, ko se znajdejo v medsebojni kompeticiji. Načrtovali smo dva različna laboratorijska poskusa; spremljanje razvoja obeh vrst hroščev v semenih dveh vrst gledičevk in ugotavljanje kompeticije med obema vrstama hroščev, ko se hranita s semeni trnate gledičevke. Pri obeh vrstah hroščev smo zabeležili uspešnejši razvoj na semenih zanje domorodne vrste G. sinensis. Megabruchidius tonkineus se je razvijal hitreje kot M. dorsalis ne glede na vir hrane. Prav tako je izkazal večji reproduktivni uspeh kot M. dorsalis samostojno in v sobivanju.
Keywords: Megabruchidius, Gleditsia, kompeticija, sobivanje, semena
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,73 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo izvedli različne metode ekstrakcij bučnih semen, raziskali biološki pomen maščobnih kislin, preučevali izolacijo le-teh iz bučnih semen vrste Cucurbita pepo. Bučna semena že dolgo veljajo za prehransko bogato in zdravo sestavino, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi, med njimi tudi pomembne maščobne kisline. Za pridobivanje ekstrakta bučnih semen smo uporabili konvencionalne ekstrakcije, s topilom petrol eter in superkrične ekstrakcije z uporabo ogljikovega dioksida pri različnih pogojih. Izvedli smo saponifikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin z metodo GC-MS. Ugotavljamo, da ekstrakcija s Soxhletovim aparatom prinese največji izkoristek pri konvencionalnih ekstrakcijah, medtem ko je superkrična ekstrakcija najvišji izkoristek prinesla pri tlaku 400 bar in temperaturi 60 °C. Analiza maščobnih kislin je razkrila, da je najbolj zastopana oleinska kislina, sledita ji linolna in palmitinska kislina. Pri konstantni temperaturi 60 °C smo z višanjem tlaka pridobili večjo vsebnost oleinske in linolne kisline. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih je bila primerljiva, ne glede na uporabljeno metodo. Zaključek poudarja pomembnost esencialnih maščobnih kislin, še posebej linolne ter oleinske kisline v bučnih semenih ter odpira poti novim možnostim v prehrambeni in medicinski industriji. Raziskava prispeva k razvoju znanja na področju izolacije in uporabe ekstraktov bučnih semen ter poziva k nadaljnjim raziskavam za izboljšanje prehranskih dopolnil in splošnega zdravja ljudi.
Keywords: bučna semena, superkritična ekstrakcija, maščobne kisline, saponifikacija, GC-MS
Published in DKUM: 06.02.2024; Views: 379; Downloads: 62
Full text (2,84 MB)

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 v kalilni komori izvajali kalilni poskus s semeni trave (mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.)) in metuljnice (bele detelje (Trifolium repens L.)). Namen je bil proučiti, kako različne koncentracije goveje gnojevke (100 %, 50 %, 25 %) in čas namočenosti (14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) vplivajo na njihovo kalitev. Semena obeh rastlinskih vrst so z daljšanjem obdobja namočenosti izgubljala kalivost. Pri parametrih MGT-, FDG- in LDG-vrednosti skozi daljšanje obdobja namočenosti naraščajo, vendar pri teh nižje vrednosti pomenijo hitrejšo kalitev semen oziroma hitrejši začetek in zaključek kalitve. Bela detelja je najhitreje kalila v nerazredčeni gnojevki, mnogocvetna ljuljka pa v obeh razredčenih gnojevkah. S podaljševanjem časa namočenosti je končna kalivost semen pri mnogocvetni ljuljki najbolj upadala v nerazredčeni gnojevki, pri beli detelji pa je koncentracija gnojevke skozi čas namočenosti na kalitev semen delovala različno. Po 84 dneh namočenosti je seme bele detelje popolnoma izgubilo kalivost, seme mnogocvetne ljuljke pa je v istem časovnem obdobju obdržalo višjo končno kalivost kot bela detelja.
Keywords: kalitev semena / goveja gnojevka / bela detelja / mnogocvetna ljuljka
Published in DKUM: 17.06.2019; Views: 2905; Downloads: 255
Full text (1,16 MB)

Abstract: Namen raziskave je bil preučiti, kakšen je optimalen čas košnje ambrozije ter višina odkosa, da bi preprečili širjenje ambrozije na druge lokacije in njene škodljive vplive na zdravje ljudi. V ta namen smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bil višina mesta odkosa od tal (4 ali 8 cm od tal), drugi višina rastlin ambrozije, ko se izvede prvi odkos, in termin, ko se odkos ponovi (5 ali 10 tednov). Ambrozija je tekmovala s trpežno ljuljko (Lolium perenne L.), kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis L.) in belo metliko (Chenopodium album L.). Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na koncu rastne dobe smo odstranili nadzemni del rastlin ambrozije in izvedli ocene števila semen, ki so jih oblikovale rastline,ter mase nadzemnega dela. Rezultati kažejo, da ima tekmovanje ambrozije z drugimi pleveli značilen vpliv na razvoj. Priporočljiva je čim kasnejša košnja, da zmanjšamo višino rastlin in število oblikovanih semen do konca rastne sezone. Rastline, ki so bile ponovno obrezane po 10 tednih, do polovice oktobra ne nadoknadijo velike nadzemne mase. Zaključujemo, da nižja točka reza (4 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije v monokulturi, obratno pa višja rez (8 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije z drugim plevelom. Regeneracija rastlin do konca rastne sezone je težja po poznejši rezi. Poskus kaže, da je z dvema fenološko natančno prilagojenima košnjama možno skoraj 100 % preprečiti cvetenje in oblikovaje semen ambrozije.
Keywords: Ambrosia artemisiifolia /zatiranje / košnja / cvetenje / tvorba semena
Published in DKUM: 26.10.2018; Views: 1210; Downloads: 86
Full text (1,12 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo uporabili poljski poskus, da bi ugotovili, ali obstajajo razlike v nekaterih parametrih izbranih zelenjadnic vzgojenih iz ekološko in konvencionalno vzgojenih semen. Za poskusne rastline smo si iz asortimenta Semenarne Ljubljana izbrali redkvico (Raphanus sativus L.), kumare (Cucumis sativus L.) in grah (Pisum sativum L.). Rastline smo posadili na vrtu kmetije Vražunik na Črneški gori (občina Libeliče) ter jih nato opazovali skozi celotni življenjski cikel. Vezani smo bili na vremenske razmere, zato smo zaradi izredno nizkih temperatur, neznačilnih za mesec maj, ter večdnevnega deževja kumare in grah sadili dvakrat, saj je bila prvič kaljivost izredno slaba ali pa je sploh ni bilo. V nadaljevanju smo rastlinam izmerili velikost, maso oz. premer plodov, št. plodov, št. normalnih in razpokanih semen v plodovih ter obliko plodov. V laboratorijskem poskusu smo ugotavljali, ali tudi pod nadzorovanimi pogoji v kalilni omari obstajajo razlike v deležu kaljivosti semen ene oz. druge kmetijske prakse. Ugotovili smo, da v večini morfoloških značilnosti ne obstajajo bistvene razlike med rastlinami vzgojenimi iz ekoloških semen in rastlinami vzgojenimi iz konvencionalnih semen. Izvedli smo tudi različne statistične teste ter tako testirali morebitne statistične razlike. Slednji so pokazali, da med obema proučevanima skupinama sadik obstajajo statistično pomembne razlike, in sicer pri višini ter masi vegetativnih delov redkvice, premeru plodu kumar, masi strokov pri grahu ter številu semen v stroku graha.
Keywords: semena, ekološko, konvencionalno, redkvica, grah, kumare
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1339; Downloads: 143
Full text (2,34 MB)