Search the digital library catalog

Abstract: Problem utemeljevanja simbolov se prvič pojavi leta 1990, njegova osnovna formulacija pa temelji na starejšem miselnem eksperimentu imenovanem kitajska soba. Slednji govori o tem, da lahko nek inteligentni akter obravnava nepoznane simbole na podlagi prepoznave vzorcev, brez da bi razumel pomen simbolov, ki jih obravnava, ali pomen rezultatov njegovih operacij s simboli. Za razumevanje tega, kar počne, bi moral biti zmožen te simbole utemeljiti, se pravi povezati abstraktni simbol z referentom, ki ga ta simbol predstavlja. Prvotni poskusi reševanja tega problema so se osredotočali predvsem na tako imenovane reprezentacionalistične pristope, ki poskušajo utemeljiti simbole v predstavah, ki jih ti simboli v akterju sprožijo na podlagi zaznav in izkušenj akterja. Kmalu se je pokazalo, da reprezentacija ni nujna za utemeljevanje, medtem ko je smiselno obdržati zaznave in izkušnje kot osnovo za utemeljevanje simbolov s konkretnimi, zaznavno dostopnimi referenti. Dodatni, univerzalno sprejet pogoj je tudi, da mora biti umetni akter, ki želi doseči tovrstno utemeljevanje utelešen, saj mu to omogoča interakcijo z okoljem. V letu 2005 avtorja Taddeo in Floridi izdata prelomen članek, v katerem izpostavita, da mora uspešen pristop k utemeljevanju zadostiti pogoju, ki zahteva, da umetni akter ob začetku postopka utemeljevanja simbolov ne sme vsebovati nikakršnih semantičnih virov, lahko pa vsebuje orodja, ki mu pomagajo pri razvoju semantike skozi utemeljevanje. Kasneje Bringsjord (2014) predstavi pogoj, da mora vsak teoretični poskus utemeljevanja simbolov voditi v akterjevo zmožnost razumevanja in sodelovanja v naravni komunikaciji, kar predpostavlja razumevanje pragmatike in ostalih jezikovnih sredstev višjega reda. Ob sprejetju teh pogojev lahko poskusimo orisati koherenten teoretični mehanizem za vzpostavitev utemeljevanja simbolov v umetnih akterjih, ki se sklicuje tudi na razvoj razumevanja in utemeljevanja materinega jezika pri otrocih, ter predvideva večfazno utemeljevanje, se pravi utemeljevanje kompleksnejših simbolov v že utemeljenih, enostavnejših simbolih. V končnem delu naloge poskušamo pokazati, da lahko takšen mehanizem utemeljevanja simbolov privede do razumevanja izbranih pragmatičnih sredstev: govornih dejanj, metafor in metonimij. V ta namen pregledamo sodobno teorijo govornih dejanj in človeško razumevanje metafor in metonimij. Pokažemo tudi, da so nižja sredstva, s pomočjo katerih lahko umetni akter razume pragmatično izražanje bodisi slovnična ali sintaktična, torej so lahko vnaprej vsebovana v umetnem akterju, ali pa semantično monosemijska, kar pomeni, da jih lahko akter utemelji enoznačno brez semantičnih dvoumnosti.
Keywords: Utemeljevanje simbolov, umetna inteligenca, semiotika, semantika, pragmatika, umetno učenje, reprezentacionalizem, utelešena teorija, utemeljevanja pragmatike, govorna dejanja, metafora, metonimija, monosemija
Published in DKUM: 16.09.2020; Views: 889; Downloads: 107
Full text (401,33 KB)

Abstract: Slovensko špránja ‘razpoka’ in hrvaško šprȁnja ‘trska’ se izvaja iz psl. nomena actionis *čь-pőrni (f.) ‘cepljenje’ prefigiranega glagola *čь-pőr-ti, ki je bil sinonimen s psl. *pőr-ti ‘bosti, ločevati, cepiti, parati’, prim. r. porótь, pórešь ‘parati’, sln. práti, pọrjem/pórjem ‘parati, trgati’.
Keywords: etimologija, besedotvorje, semantika, ekspresivna predpona, slovenščina, jezikoslovje
Published in DKUM: 06.02.2018; Views: 984; Downloads: 426
Full text (619,45 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako barve vplivajo na občutke in čustva človeka na splošno in v prostoru. Po kratkem opisu področja in opredelitvi diplomskega dela v uvodnem poglavju smo v drugem poglavju predstavili teoretične osnove. V tretjem, praktičnem delu diplomske naloge smo si do novih spoznanj pomagali z raziskavo. Kot merski instrument smo izbrali anketni vprašalnik. V uvodnem delu anketnega vprašalnika nas je zanimal spol, starost, izobrazba in zaposlenost anketirancev. Drugi del ankete je predstavljala pomenska skala (skala nasprotnih pojmov). Naš cilj je bil torej ugotoviti kako, določene barvne kombinacije (harmonije) v prostoru vplivajo na občutke in čustva ljudi glede na spol, starost, izobrazbo in zaposlenost. Raziskava je pokazala, da so ženske in moški zelo podobnega mnenja. Prav tako ni opaziti večjih razlik med starostnima skupinama. Do večjih odstopanj je prišlo pri izobrazbi, kjer so bili v večini podobnega mnenja anketiranci s končano srednjo in visoko šolo. Izstopali so tisti s končano višjo šolo. Prav tako je prišlo do večjih odstopanj pri zaposlenosti, kjer so bili v večini podobnega mnenja zaposleni anketiranci in študentje/dijaki. Izstopali so nezaposleni anketiranci. Na koncu smo primerjali še naše občutke in čustva z občutki in čustvi anketirancev ženskega spola, starih 20-25 let, študentov/dijakov, s končano srednjo šolo, ker tudi sami spadamo v to skupino in ker nas je zanimalo, kako podobni oziroma različni občutki se nam pojavljajo ob istih barvnih kombinacijah v prostoru. Ugotovili smo, da so naša mnenje zelo podobna, prihajalo je le do manjših odstopanj.
Keywords: barve, preference, semantika, občutki, interier
Published in DKUM: 13.10.2011; Views: 2435; Downloads: 398
Full text (4,76 MB)

Keywords: semantični splet, ontologije, programski agenti, semantika, RDF, RDFS, OWL, XML
Published in DKUM: 07.01.2009; Views: 2583; Downloads: 178
Full text (945,00 KB)

Keywords: prevajalniki, semantika
Published in DKUM: 26.07.2007; Views: 1998; Downloads: 0