1. Poznavanje in obravnava selektivnega mutizma v vrtcih : diplomsko deloBlažka Križnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Poznavanje in obravnava selektivnega mutizma v vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature predstavili: anksiozne motnje pri otrocih, njihove biološke, genetske in okoljske vzroke ter vplive na otrokov vsakdan. Poseben poudarek smo namenili selektivnemu mutizmu. Opisali smo diagnostične kriterije, značilnosti, dejavnike tveganja in vlogo strokovnih delavcev pri prepoznavanju ter podpornih strategijah v vrtcu. Obravnavali smo tudi pomen sodelovanja s starši in nujnost izobraževanja vzgojiteljev za zgodnjo prepoznavo in učinkovito obravnavo.
V empiričnem delu smo z izvedbo spletnega vprašalnika med več sto strokovnimi delavci slovenskih vrtcev in s polstrukturiranim intervjujem preverili predhodno znanje o selektivnem mutizmu, dostopnost strokovnih gradiv ter osebne izkušnje pri prepoznavanju in obravnavi motnje. Intervju je dopolnili kvantitativne podatke s konkretnejšimi vpogledi v pristope, s katerimi strokovni delavci podpirajo otroke. Namen je bil raziskati, kako strokovni delavci dojemajo svojo usposobljenost, kje čutijo največje pomanjkljivosti ter katere strategije in metode se v praksi izkažejo za najučinkovitejše.
Keywords: selektivni mutizem, anksiozne motnje, predšolsko obdobje, strokovni delavec
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 23
 Full text (3,34 MB) |
2. Izzivi vključevanja otrok s selektivnim mutizmom v izobraževalni proces - študija primera : magistrsko deloMateja Kocbek, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava izzive vključevanja otrok s selektivnim mutizmom v izobraževalni proces. V teoretičnem delu je predstavljen selektivni mutizem kot anksiozna motnja, ki se izraža kot nezmožnost govorne komunikacije v določenih socialnih okoljih, čeprav otrok sicer normalno govori v varnem domačem okolju. Analizirani so vzroki, faze in metode obravnave te motnje, hkrati pa je osvetljen pomen zgodnje prepoznave, intervencije ter individualizacije učnega procesa. V empiričnem delu je uporabljena metoda študije primera, katero osnove predstavlja spremljava treh deklic s selektivnim mutizmom skozi šolsko leto, ter intervjuji s strokovnimi delavkami, ki z njimi delajo. Ugotovitve so pokazale, da je otrok z ustrezno podporo sposoben postopno razviti verbalno komunikacijo in se uspešno vključiti v skupino. Poudarjen je pomen sodelovanja med starši, učitelji in strokovnjaki ter pomen postopnosti, varnega okolja in individualnega pristopa. Magistrsko delo prispeva k razumevanju te kompleksne motnje in ponuja smernice za prakso, ki temeljijo na konkretnih primerih, teoretičnih podlagah in izkušnjah strokovnih delavcev.
Keywords: selektivni mutizem, zgodnja obravnava, vzgojno-izobraževalni sistem, študija primera
Published in DKUM: 28.05.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (1,40 MB) |
3. Dejavniki pedagoškega pristopa vzgojiteljev in učiteljev v odnosu do otrok s selektivnim mutizmom : magistrsko deloManica Vagner, 2024, master's thesis Abstract: Selektivni mutizem (SM) predstavlja za otroka veliko oviro pri učenju, izkazovanju znanja ter vzpostavljanju stikov. Zaradi pomanjkanja znanja in informiranosti pedagoških delavcev o motnji lahko ostane neprepoznan, to pa privede do tega, da otrok v vzgojno-izobraževalnem kontekstu več let ne govori in ne razvije ustreznih socialnih veščin. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je splošna ozaveščenost vzgojiteljev in učiteljev prvega izobraževalnega obdobja o SM, in preveriti, kako njihovo poznavanje motnje napoveduje nadaljnjo uporabo ustreznih strategij za pomoč otrokom s tovrstno motnjo. Hkrati nas je še zanimala povezava med različnimi dejavniki pedagoškega pristopa in uporabo ustreznih strategij. V raziskavi je sodelovalo 426 pedagoških delavcev, od tega 183 vzgojiteljev v vrtcu in 243 učiteljev prvega izobraževalnega obdobja. Udeleženci so poleg demografskih vprašanj in vprašanj, vezanih na SM, izpolnili Prilagojeno lestvico učiteljevega odnosa do inkluzije (TAISA), Vprašalnik delovne zavzetosti – kratka oblika (UWES) ter Vprašalnik uporabe ustreznih strategij za delo z otroki s SM. Rezultate smo analizirali z bivariatno linearno regresijo, t-testi za neodvisne vzorce in Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti. Ugotovili smo, da je SM bolj poznan med vzgojitelji, vendar razlika z učitelji ni bila statistično značilna. Prav tako smo zaključili, da se poznavanje motnje ni izkazalo kot statistično pomembno za napovedovanje uporabe ustreznih strategij. Med miti in prepričanji ter uporabo ustreznih strategij smo ugotovili negativno povezanost, ki je bila statistično pomembna samo na vzorcu učiteljev. V diskusiji smo se osredotočili na razloge za tovrstne zaključke in hkrati v njej navedli glavne pomanjkljivosti, ideje za prihodnje raziskave in uporabno vrednost naše raziskave.
Keywords: selektivni mutizem, vzgojitelji in učitelji, inkluzivna naravnanost, miti in prepričanja, delovna zavzetost
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 12; Downloads: 87
Full text (1,15 MB) |
4. Zgodnja obravnava selektivnega mutizma - študija primeraAleksandra Kunstelj, 2020, master's thesis Abstract: Pričujoča študija primera temelji na opazovanju petletnega dečka s selektivnim mutizmom, ki sem ga dva meseca obiskovala v vrtcu in v tesnem sodelovanju s starši in strokovnimi delavkami spremljala ter beležila njegovo počutje in komunikacijske vzorce. S pomočjo intervjujev in informativnih pogovorov sem poskušala dobiti vpogled v ozadje motnje pri dečku in ovire, s katerimi se v okolju vrtca spopada. V teoretičnem delu sem ugotavljala, kam uvrščamo selektivni mutizem in zakaj je v različnih klasifikacijah bolezni različno uvrščen. Predstavila sem različne pristope zdravljenja selektivnega mutizma in oblike sodelovanja med starši, učitelji/vzgojitelji in svetovalno službo. Opisala sem didaktične pristope ter konkretne napotke za delo z otrokom. V empiričnem delu sem podrobno opisala srečanja z dečkom ter evalvirala svoje delo, prav tako pa sem opravila analizo vprašalnikov, ki sem jih predhodno izročila dečkovi mami in vzgojiteljici. Opravila sem intervjuje z dvema vzgojiteljicama in dečkovo materjo. Za dodaten oris pomembnosti zgodnje obravnave pri zdravljenju selektivnega mutizma sem opravila še intervju z mamo (zdaj že) študentke, ki se je kot otrok s selektivnim mutizmom spopadala z mnogimi ovirami v procesu vzgoje in izobraževanja.
Keywords: selektivni mutizem, anksiozne motnje, zgodnja obravnava, študija primera
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1967; Downloads: 496
Full text (2,27 MB) |
