| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 55
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
RECENT THEORIES ON THE EVOLUTION OF LANGUAGE
Tina Guberinič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje nismo edini, ki komuniciramo. Ravno nasprotno, vsa živa bitja imajo razvit nek način komuniciranja. Vendar pa je človeški jezik v primerjavi z ostalimi komunikacijskimi sistemi veliko bolj kompleksen in edinstven. Ljudje smo sposobni iz omejenega števila glasov ustvariti neomejeno število izrazov. Človeška komunikacija v nasprotju z živalsko, instinktivna, nastaja zavestno in je nepredvidljiva. Zato lahko trdimo, da je človek edina vrsta, ki pozna jezik. Obstaja veliko teorij, zakaj so ljudje začeli govoriti, saj igra jezik pomembno vlogo na različnih področjih družbenega življenja. Pojava jezika je človeški vrsti prinesla mnogo prednosti. Bolje so lahko koordinirali lov in nabiranje hrane, različne generacije so si preko jezika izmenjavale pomembne informacije, boljši govorci so imeli boljše možnosti za razmnoževanje in s tem več potomcev. Nekateri avtorji primerjajo človeški govor s fenomenom socialnega negovanja, ki ga je moč najti pri primatih. Oboje služi ohranjanju prijateljstva in širjenju socialne mreže. Težko je ugotoviti, kako je jezik nastal. Darwin je predvideval, da je jezik preddispozicija v možganih, podobno, kot so instinkti pri živalih, ki pridejo do izraza, kadar se pojavi stimulacija iz okolja. Pinker in Bloom sta trdila, da se je jezik razvil z naravno selekcijo. Nekateri nevrološki procesi, ki so pomembni za razvoj jezika, so se lahko razvili iz struktur, ki jih je moč najti tudi pri primatih. Vendar pa je zelo verjetno, da se deli jezika niso razvili s selekcijo, temveč z eksaptacijo kognitivnih struktur pomembnih za lov, nabiralništvo, izdelavo orodja itd., torej kot stranski produkt nekih drugih kognitivnih struktur. Če proučimo različne sodobne teorije o nastanku jezika, lahko trdimo, da odgovor na vprašanje, kako je le ta nastal, leži nekje med selekcionističnim in eksaptacijskim pogledom.
Keywords: evolucija, naravna selekcija, adaptacija, eksaptacija, socialna inteligenca, kulturna evolucija
Published: 29.08.2009; Views: 2105; Downloads: 127
.pdf Full text (539,99 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica