Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb
Nives Fink, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je temeljna pogodba o mednarodnem pravu o pogodbah med državami na mednarodni ravni. Sprejeta je bila 23. maja 1969 in do avgusta 2018 jo je ratificiralo 116 držav, še nekaj pa jih priznava njene dele. Kot temeljni pravni vir mednarodnega prava je pogosto predmet komentarjev, pregledov in znanstvenih člankov. Ti opravljajo ključne ali dopolnilne podporne naloge, zlasti v razvoju prava in oblikovanju primarnih virov, tako da združujejo in primerjajo različne interpretacije, s čimer tvorijo razpravo o predmetnem tekstu in omogočajo njegovo usklajevanje. Pregled in primerjava povzetkov komentarjev Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb potrjujejo, da opravljajo sekundarni viri ključno funkcijo umeščanja zadevnega primarnega vira v širši pravni, družbeni, politični, zgodovinski in razvojni kontekst ter nosijo visoko sintetično in analitično vrednost, ki zagotavlja učinkovitejšo uporabo vira v pravni praksi in usmerjenem razvoju prava.
Keywords: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, sekundarni pravni viri, pravni komentarji, mednarodna pogodba, mednarodno pravo
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 3260; Downloads: 491
Full text (531,21 KB)

Avtonomija držav članic EU do podeljevanja socialnih dajatev državljanom drugih držav članic
Mojca Muhič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je raziskati avtonomijo držav članic pri podeljevanju socialnih dajatev državljanom drugih držav članic EU. Izhajam iz tega, da je temelj evropskega povezovanja pravica do prostega gibanja državljanov EU, ki je tudi ena izmed temeljnih svoboščin. Prosto se lahko gibljejo ekonomsko aktivne osebe in ekonomsko neaktivne osebe. V Evropski uniji (odslej EU) je zagotovljeno prosto gibanje delavcev, ki vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic EU. Delavec (ekonomsko aktivna oseba) ima pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter v primeru izgube zaposlitve, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo EU ter nacionalne zakonodaje in običaji. Do teh prejemkov ima pravico v enaki meri kot državljani države gostiteljice. Ekonomsko neaktivnim osebam iz drugih držav članic, pa država članica EU ni dolžna podeliti teh pravic. To je odvisno od držav članic EU in njihove avtonomije, ki je determinirana z novejšo sodno prakso, na katero so znatno vplivale javne razprave o migracijski politiki. Posledično se je v zadnjem obdobju pojavilo v veliko državah članicah EU tudi prepričanje, da ljudje migrirajo predvsem zaradi pridobivanja socialnih ugodnosti, ki vključujejo socialne pravice in dajatve. Zato so države članice EU otežile pogoje za pridobivanje teh pravic. V nedavnih razsodbah Sodišča EU se je razsodilo, da države članice EU omejijo pridobitev nekaterih socialnih dajatev drugim državljanom EU, da bi zaščitile nacionalno blaginjo in s tem znatno povečale svojo stopnjo avtonomije. Sodišče EU je izpostavilo, da je pravica do prebivanja za več kot tri mesece pogojena s tem, da imajo državljani drugih držav članic EU dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane in da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči. Država gostiteljica EU pa tudi ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja.
Keywords: socialne pravice in dajatve, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, sekundarni pravni viri, Sodišče EU, Komisija EU, zadeva Dano, zadeva Alimanović, zadeva García-Nieto, socialni turizem.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 2588; Downloads: 102
Full text (880,36 KB)

Search done in 0.02 sec.