Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Keywords: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 2830; Downloads: 437
Full text (3,23 MB)

Abstract: Med študijami starega Egipta v 19. stoletju je bila bežna omemba ženske posledica stanja takratne družbe, vodene s strani moških. 20. stoletje se je postavilo po robu tovrstni marginalizaciji žensk in, z ustanovitvijo akademske discipline ženskih študij, vodilo v ponovno interpretacijo in ocenjevanje položaja le- teh. Poglavitna vprašanja, na katera poskušamo odgovarjati, se nanašajo na vlogo in položaj ženske v takratni družbi in družini ter na medsebojno dinamiko odnosov med spoloma. Analiza takratnega religioznega ozadja razkriva, da je ženska skupaj z moškim in potomcem tvorila popolno celoto (božansko trojico), ženske boginje pa so predstavljale vir ohranjanja neprekinjene kozmične regeneracije in bile obenem tudi zaščitnice različnih družbenih vrednot. V pravnem smislu so se lahko Egipčanke svobodno poročale, se ločevale, posvojile otroke, sklepale pogodbe in poiskale pravico celo na sodišču. Enakopravnost žensk pred zakonom se je nadalje raztezala tudi na ekonomsko področje, v okviru katerega so lahko opravljale svoj poklic, posedovale lastnino, z njo upravljale ter bile poslovno sposobne. In kar je najpomembnejše, vse te pravice so imele tako poročene kot tudi neporočene ženske. Za oba spola kot tudi za vse socialne razrede starega Egipta pa je bila poroka, kot temeljna preddispozicija družine, izjemno cenjena in zaželjena. Ker ni mogoče najti nikakršne omembe civilnih ali religioznih ceremonij sklepamo, da je bilo edino pomembno dejanje pravzaprav osnovanje skupnega gospodinjstva mladoporočencev in konsumacija poroke. Poglavitni delež aktivnega delovanja žensk je moč zaznati v zasebni sferi, kjer so kot žene in gospodarice hiš težile k svojemu največjemu poslanstvu: materinstvu. Ženska je z vlogo matere izpolnila najvišja osebna kot tudi religiozna in družbena pričakovanja. Dejstvo, da so otroci dedovali po materi in da je bila identiteta skoraj vedno potrjena na osnovi materinega imena, zgolj potrjuje, da je bila staroegipčanska mati izjemno cenjena in spoštovana. Nekatere posameznice so posegle tudi v javno sfero in delovale kot aktivne sopotnice egipčanske zgodovine, faraonka Hačepsut pa je postala celo nosilka najvišje politične oblasti. Žensko je častila in zapisala v večnost tudi bogata staroegipčanska umetnost, kar potrjujejo najdbe številnih spomenikov, kipov, grobnic in prizorov kraljevih, pa tudi navadnih Egipčank. Egipt je bil resda dar Nila, a obenem je bil tudi mnogo več. Bil je plod vzajemnega sodelovanja s katerim sta moški in ženska, drug zraven drugega, s skupnimi močmi krojila usodo ene najstarejših civilizacij. Bil je plod družbe, ki je ženski priznavala njene pravice, jo obravnavala kot polnopravno članico ter jo izjemno spoštovala.
Keywords: stari Egipt, položaj ženske, Egipčanke, družina, religija, seksualnost, vloga ženske.
Published in DKUM: 30.07.2010; Views: 5725; Downloads: 696
Full text (29,81 MB)

Abstract: Naloga teoretično obravnava nekatere pomembnejše teorije ženske seksualnosti in povezavo slednje z močjo in družbenim položajem žensk. Vključuje psihoanalitični pogled Sigmunda Freuda na ženski seksualni razvoj in feministične kritike tega razumevanja s stališča družbenega konstruktivizma, zlasti pa se osredotoča na opredelitev oblasti v teoriji Michela Foucaulta in povezavo oblasti s konstrukcijo ženskega telesa ter ženskega seksualnega subjekta. Končno so analitična orodja in koncepti, ki jih nudijo feministične teorije in kritike ter Foucaultova teorija, uporabljeni pri obravnavi podobe in konstrukcije ženske seksualnosti v sodobnih slovenskih medijih, namenjenih ženskam. Pri tem avtorica ugotavlja, da se je z družbenim položajem žensk spremenila tudi njihova javna podoba ter seksualna vloga in podoba. Slednja delno izhaja tudi iz feminističnih kritik iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar pa ne vključuje družbene kritičnosti takratne obravnave seksualnosti in političnosti kolektivnega delovanja.
Keywords: feminizem, Foucault, medijska podoba, psihoanaliza, oblast, seksualnost
Published in DKUM: 25.11.2009; Views: 3948; Downloads: 1074
Full text (601,04 KB)