| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza percepcije medijskega občinstva
Katja Tripkovič, 2018, master's thesis

Abstract: Medijsko okolje na različnih platformah ponuja mnogo podob in besed, ki v uporabniku vzbujajo željo po spolnosti. V okviru magistrske naloge smo se ukvarjali z dojemanjem seksualne vsebine uporabnikov na spletnih novičarskih portalih. Osredotočili smo se predvsem na percepcijo občinstva do seksualnih medijskih vsebin, prav tako na razliko v dojemanju vsebin med moškimi in ženskami, ter razlike med anketiranci glede na pogostost spremljanja spletnih novičarskih portalov. Zanimalo nas je, kako spletni uporabniki interpretirajo novice s seksualno vsebino, kako seksualne vsebine zaznamujejo širšo medijsko podobo in v kakšni meri seksualne vsebine krojijo širši medijski prostor. S pomočjo empirične analize smo ugotavljali razlike v dojemanju vsebin, glede na spol in pogostost medijske uporabe. Obenem smo z našo raziskavo poskušali razumeti, kakšne implikacije imajo tovrstne vsebine za širšo medijsko uporabo, ter v kakšni meri reprezentacija spolnosti kroji širši medijski prostor.
Keywords: medijsko občinstvo, seksualnost, seksizem, erotika, medijske vsebine, magistrske naloge
Published: 08.01.2019; Views: 502; Downloads: 71
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Keywords: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Published: 29.08.2016; Views: 1420; Downloads: 294
.pdf Full text (3,23 MB)

3.
PROBLEM PORNOGRAFIJE V MEDIJIH
Barbara Potušek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana pornografija in njen pojav v medijih. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko pornografije, ki jo je kot obsežno in zapleteno kategorijo zelo težko opredeliti, saj se je njen pomen skozi zgodovino nenehno spreminjal. V pričujočem delu so predstavljeni poskusi definiranja pornografije in problematika, s katero se ukvarjajo številni avtorji. Zgodovina pornografije zajema vse od prvotnih primerov pornografskega ustvarjanja do pojava sodobne pornografske industrije. Obravnavana sta vidika rabe in pomena pornografije za posameznike in posameznice. Predstavljeni so učinki pornografije in njene posledice za družbo, posameznike in posameznice, in znanstvene raziskave, ki so te posledice in učinke ugotavljale. Opisani so argumenti za in proti prepovedi pornografije. V nadaljevanju so obravnavane razprave o seksualnosti skozi čas in vpliv seksualne revolucije na posameznike, predvsem na žensko seksualnost. V zaključku sta predstavljena seksualnost v različnih medijih (književnosti, umetnosti, oglaševanju, magazinih in filmski ter glasbeni industrij) in medijski seks ter njegova podobnost s pornografijo.
Keywords: pornografija, seksualnost, seksualnost v medijih, cenzura.
Published: 19.07.2016; Views: 847; Downloads: 186
.pdf Full text (868,06 KB)

4.
ORIS VLOGE IN POLOŽAJA ŽENSKE STAREGA EGIPTA
Karmen Vehovar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Med študijami starega Egipta v 19. stoletju je bila bežna omemba ženske posledica stanja takratne družbe, vodene s strani moških. 20. stoletje se je postavilo po robu tovrstni marginalizaciji žensk in, z ustanovitvijo akademske discipline ženskih študij, vodilo v ponovno interpretacijo in ocenjevanje položaja le- teh. Poglavitna vprašanja, na katera poskušamo odgovarjati, se nanašajo na vlogo in položaj ženske v takratni družbi in družini ter na medsebojno dinamiko odnosov med spoloma. Analiza takratnega religioznega ozadja razkriva, da je ženska skupaj z moškim in potomcem tvorila popolno celoto (božansko trojico), ženske boginje pa so predstavljale vir ohranjanja neprekinjene kozmične regeneracije in bile obenem tudi zaščitnice različnih družbenih vrednot. V pravnem smislu so se lahko Egipčanke svobodno poročale, se ločevale, posvojile otroke, sklepale pogodbe in poiskale pravico celo na sodišču. Enakopravnost žensk pred zakonom se je nadalje raztezala tudi na ekonomsko področje, v okviru katerega so lahko opravljale svoj poklic, posedovale lastnino, z njo upravljale ter bile poslovno sposobne. In kar je najpomembnejše, vse te pravice so imele tako poročene kot tudi neporočene ženske. Za oba spola kot tudi za vse socialne razrede starega Egipta pa je bila poroka, kot temeljna preddispozicija družine, izjemno cenjena in zaželjena. Ker ni mogoče najti nikakršne omembe civilnih ali religioznih ceremonij sklepamo, da je bilo edino pomembno dejanje pravzaprav osnovanje skupnega gospodinjstva mladoporočencev in konsumacija poroke. Poglavitni delež aktivnega delovanja žensk je moč zaznati v zasebni sferi, kjer so kot žene in gospodarice hiš težile k svojemu največjemu poslanstvu: materinstvu. Ženska je z vlogo matere izpolnila najvišja osebna kot tudi religiozna in družbena pričakovanja. Dejstvo, da so otroci dedovali po materi in da je bila identiteta skoraj vedno potrjena na osnovi materinega imena, zgolj potrjuje, da je bila staroegipčanska mati izjemno cenjena in spoštovana. Nekatere posameznice so posegle tudi v javno sfero in delovale kot aktivne sopotnice egipčanske zgodovine, faraonka Hačepsut pa je postala celo nosilka najvišje politične oblasti. Žensko je častila in zapisala v večnost tudi bogata staroegipčanska umetnost, kar potrjujejo najdbe številnih spomenikov, kipov, grobnic in prizorov kraljevih, pa tudi navadnih Egipčank. Egipt je bil resda dar Nila, a obenem je bil tudi mnogo več. Bil je plod vzajemnega sodelovanja s katerim sta moški in ženska, drug zraven drugega, s skupnimi močmi krojila usodo ene najstarejših civilizacij. Bil je plod družbe, ki je ženski priznavala njene pravice, jo obravnavala kot polnopravno članico ter jo izjemno spoštovala.
Keywords: stari Egipt, položaj ženske, Egipčanke, družina, religija, seksualnost, vloga ženske.
Published: 30.07.2010; Views: 4664; Downloads: 477
.pdf Full text (29,81 MB)

5.
AVTOBIOGRAFSKOST IN PROBLEMATIKA SEKSUALNOSTI V IZBRANIH ROMANIH VITOMILA ZUPANA
Katja Bukovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost in problematika seksualnosti v izbranih romanih Vitomila Zupana sem ugotavljala, v kolikšni meri je pisateljeva literatura avtobiografska in v kolikšni meri vsebuje elemente seksualnosti, pri čemer sem se osredotočila na odnos moški — ženska. Analiza pripovednih besedil zajema naslednje Zupanove romane: Potovanje na konec pomladi (1972), Menuet za kitaro (1975), Igra s hudičevim repom (1978), Komedija človeškega tkiva (1980), Levitan (1982) in Apokalipsa vsakdanjosti (1988). Ugotovila sem, da romani vsebujejo velik delež avtobiografskih prvin, pri čemer ne gre za avtobiografijo v njenem dobesednem pomenu, saj se resničnost prepleta tudi s fikcijo. Pisatelj popisuje neko resničnost, zasebno in preteklo, prikazano z njegovega stališča ter literarno obdelano. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si predvsem s pisateljevo tretjeosebno avtobiografijo in pričevanji Ifigenije Simonović, ki je avtorja osebno poznala ter z njim več let prijateljevala. Najmanj avtobiografskih prvin je v romanu Potovanje na konec pomladi, kjer v ospredje stopi fikcija. V ostalih romanih avtobiografske prvine izstopajo na več mestih. Obravnavani romani prav tako vsebujejo številne prvine seksualnosti, ki se je pokazala kot izhodišče Zupanovega pisateljevanja. Pravo problematiko seksualnosti zasledimo šele po letu 1965, ko so v slovenščino začeli prevajati dela Henryja Millerja, po katerem se je Zupan zgledoval. S stališča seksualnosti je prikazan predvsem odnos moški — ženska, ki je zaznamovan zlasti s spolnostjo.
Keywords: Vitomil Zupan, avtobiografskost, seksualnost, odnos moški – ženska.
Published: 22.04.2010; Views: 2659; Downloads: 449
.pdf Full text (1,84 MB)

6.
FEMINISTIČNA PROBLEMATIZACIJA OBRAVNAVE ŽENSKE SEKSUALNOSTI
Tamara Žerjav, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Naloga teoretično obravnava nekatere pomembnejše teorije ženske seksualnosti in povezavo slednje z močjo in družbenim položajem žensk. Vključuje psihoanalitični pogled Sigmunda Freuda na ženski seksualni razvoj in feministične kritike tega razumevanja s stališča družbenega konstruktivizma, zlasti pa se osredotoča na opredelitev oblasti v teoriji Michela Foucaulta in povezavo oblasti s konstrukcijo ženskega telesa ter ženskega seksualnega subjekta. Končno so analitična orodja in koncepti, ki jih nudijo feministične teorije in kritike ter Foucaultova teorija, uporabljeni pri obravnavi podobe in konstrukcije ženske seksualnosti v sodobnih slovenskih medijih, namenjenih ženskam. Pri tem avtorica ugotavlja, da se je z družbenim položajem žensk spremenila tudi njihova javna podoba ter seksualna vloga in podoba. Slednja delno izhaja tudi iz feminističnih kritik iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar pa ne vključuje družbene kritičnosti takratne obravnave seksualnosti in političnosti kolektivnega delovanja.
Keywords: feminizem, Foucault, medijska podoba, psihoanaliza, oblast, seksualnost
Published: 25.11.2009; Views: 3006; Downloads: 951
.pdf Full text (601,04 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica