| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Razvoj metod za določanje organskih molekul z uporabo modificiranih in nemodificiranih sitotiskanih ogljikovih elektrod : doktorska disertacija
David Majer, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Kvalitativna in kvantitativna analiza organskih molekul v različnih vzorcih je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti, učinkovitosti, skladnosti z zakonodajo in kakovostjo na področjih okoljskega varstva, zdravstva ter živilske in farmacevtske industrije. V doktorski disertaciji so predstavljene novo razvite elektroanalizne metode z nemodificiranimi in modificiranimi sitotiskanimi ogljikovimi elektrodami (SPCE) za določanje epinefrina (EP), sečne kisline (UA), metil parationa (MP) in inzulina (IN) v različnih realnih vzorcih, kot so zdravila, človeški urin in pitna voda. Pri prvi razviti metodi smo pokazali individualno določanje EP in UA, ki je potekalo z nemodificiranim SPCE-senzorjem, kjer smo razvili elektroanalizno metodo z analizo ene kapljice raztopine (50 µL). Linearni regresijski model smo ovrednotili z uteženo metodo najmanjših kvadratov, ki je izboljšala točnost pri nizkih koncentracijah linearnega koncentracijskega območja za oba analita v primerjavi z metodo najmanjših kvadratov. Razviti in validirani metodi sta bili uspešno uporabljeni za določanje EP v zdravilu (injekcijski peresnik) in UA v človeškem urinu. Razvoj druge elektroanalizne metode smo izvedli tako, da smo z L-cisteinsko kislino (LCA) modificirali površino SPCE-senzorja (LCA-SPCE), kar je omogočilo določanje pesticida MP v vzorcu pitne vode. Uspešno elektronalaganje LCA na površino delovne elektrode LCA-SPCE-senzorja smo potrdili s tehniko masne spektrometrije sekundarnih ionov z analizatorjem na čas preleta (ToF-SIMS). Prisotnost LCA na površini delovne elektrode SPCE-senzorja je signifikantno povišala signal tehnike angl. square-wave (SW) voltametrije, kar omogoča določanje MP v sledovih. Razvita metoda je vključevala postopek odštevanja ozadja, ki je pripomogel k povišanju analitskega signala. S tehniko elektrokemijske impedančne spektroskopije smo pojasnili povišanje signala MP na LCA-SPCE-senzorju. Pri razvoju tretje elektroanalizne metode smo na površino SPCE-senzorja naložili poli-L-cisteinsko (pLC)-plast in ta pLC-SPCE-senzor uporabili za simultano določanje EP in UA. Uspešno elektronalaganje L-cisteina (LC) na površino delovne elektrode SPCE-senzorja smo potrdili s tehniko ToF-SIMS. Za ta senzor smo izvedli optimizacijo različnih SW-parametrov (amplituda, potencialni korak, frekvenca), pH pomožnega elektrolita, čas elektronalaganja, potencial elektronalaganja, množinske koncentracije LC in števila ciklov elektropolimerizacije LC z namenom dosega najboljše elektroanalizne zmogljivosti pLC-SPCE-senzorja. Pod optimiziranimi pogoji smo izvedli validacijo analizne metode za simultano določanje EP in UA. Prav tako smo izvedli študijo interferenc, ki so lahko potencialno prisotne v testiranih realnih vzorcih. Razvit in validiran pLC-SPCE-senzor smo uspešno uporabili za določanje EP v injekcijskem peresniku in UA v človeškem urinu. V četrti študiji smo razvili elektroanalizno metodo za določanje klinično pomembnega biomarkerja IN. Uporabili smo SPCE-senzor, ki smo ga modificirali z molekularno vtisnjenim polimerom (MIP). Razvoj MIP-SPCE-senzorja je potekal tako, da smo najprej elektropolimerizirali pirol v prisotnosti IN. Nato smo iz nastale polipirolne plasti odstranili molekule IN in s tem tvorili praznine z vezavnimi mesti za molekule IN. Odstranjevanje IN smo izvedli s pomočjo elektročiščenja s ciklično voltametrijo. Nato je sledila inkubacija molekul IN, ki so se vezale na tvorjena vezavna mesta na MIP-SPCE-senzorju. Določanje IN z razvitim MIP-SPCE-senzorjem je potekalo z analizo ene kapljice raztopine, ki je vsebovala redoks probo [Fe(CN)6]3‒/4‒. Elektroanalizno metodo z razvitim MIP-SPCE-senzorjem smo validirali in pokazali njeno uporabo za določanje IN v zdravilu (injekcijski vložek).
Keywords: epinefrin, sečna kislina, metil paration, inzulin, sitotiskana ogljikova elektroda, senzor
Published in DKUM: 27.06.2024; Views: 121; Downloads: 35
.pdf Full text (25,18 MB)

2.
Razvoj in validacija elektroanaliznih metod za določanje epinefrina, askorbinske kisline in sečne kisline : magistrsko delo
David Majer, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga prikazuje razvoj in validacijo elektroanaliznih metod za določanje molekul epinefrina (EP), askorbinske kisline (AK) in sečne kisline (SK) z elektrodo iz steklastega ogljika in tehniko angl. square-wave voltametrije. Metode smo razvili in validirali kot nadomestek tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti in plinski kromatografiji. Za študij difuzijsko kontrolirane reverzibilnosti sistema kalijevega heksacianoferata in določitev oksidacijsko redukcijskih potencialov analitov smo uporabili tehniko ciklične voltametrije. V sklopu validacije smo za vsak analit posamično preverjali mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearnost, točnost in natančnost. Izmerjene podatke smo testirali za normalnost s Q-Q grafom in Kolmogorov-Smirnovim statističnim testom. Pri vsaki metodi smo preverjali homoscedastičnost ali heteroscedastičnost umeritvenih točk z analizo ostankov, Hartleyjevim testom, Bartlettovim testom in Cochranovim testom. Zaradi heteroscedastičnega obnašanja analiznih podatkov pri vseh analitih, smo uporabili uteženo linearno regresijo (angl. weighted linear regression) in s tem izboljšali kakovost analitskih rezultatov. Z dobljenim utežnim modelom smo nato preverjali točnost in natančnost metod. Razvite in validirane metode smo uspešno uporabili za analizo realnih vzorcev. Določevali smo vsebnost EP v zdravilu, vsebnost AK v prehranskem dopolnilu in vsebnost SK v človeškem urinu.
Keywords: epinefrin, askorbinska kislina, sečna kislina, elektrokemijske metode, elektroda iz steklastega ogljika, validacija metode, utežna regresija
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1566; Downloads: 514
.pdf Full text (14,18 MB)

3.
Zdravstvena nega starostnika z diagnozo protin v domačem okolju
Monika Mijatović, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Protin je bolezen, ki vpliva na sklepe in se izraža z vnetjem sklepov zaradi nepravilne prehrane. Pacienti večinoma uživajo hrano z veliko vsebnostjo purinov, večina jih pa tudi pije alkohol, predvsem pivo. Bolezen je kronična, vendar pacient ob upoštevanju diete nima večjih težav. Bolezen lahko vpliva na pacienta tudi psihično, zaradi velikih sprememb v življenju. Z raziskavo želimo ugotoviti, pri katerih življenjskih aktivnostih imajo pacienti največ težav in kako si lahko sami pomagajo pri tem. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila metoda pregleda literature in deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila študija primera, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju, v katerega je bil vključen pacient z diagnosticiranim protinom. Študija primera temelji na konceptualnemu modelu Virginije Henderson in 14-ih osnovnih življenjskih aktivnostih. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da ima pacient sedem negovalnih diagnoz. Bolečina najbolj ovira starostnika pri opravljanju življenjskih aktivnostih. Razprava in sklep: Pri starostniku z diagnozo protin je najpomembnejše lajšanje bolečine. Pri tem si največ lahko pomaga sam z upoštevanjem diete in jemanjem zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Kot zelo pomembno je potrebno izpostaviti tudi podporo družine in prijateljev, ki so ključni dejavniki pri soočanju z boleznijo.
Keywords: vnetje, sklep, sečna kislina, negovalni problemi, bolečina.
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1257; Downloads: 209
.pdf Full text (639,25 KB)

4.
Hiperurikemija pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Tadej Petreski, 2017, final research report

Keywords: sečna kislina, hiperurikemija, kronična ledvična bolezen, hemodializa, dolgoročno preživetje
Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 3884; Downloads: 175
.pdf Full text (913,92 KB)

5.
VALIDACIJA ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE NEPROTEINSKIH DUŠIKOVIH SPOJIN V KRVNEM SERUMU
Darja Mahnič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Predpisi in standardi laboratorije obvezujejo, da se izvajajo analize po kriterijih o zagotavljanju kakovosti (Quality Assurance) in po načelu dobre laboratorijske prakse (Good Laboratory Practice). Namen diplomske naloge je bil preveriti in potrditi zanesljivost rezultatov ter pravilnost analiznih postopkov za določanje neproteinskih dušikovih spojin: sečnine, kreatinina in sečne kisline v krvnem serumu na avtomatskem analizatorju Dimension Xpand Plus. Rezultati so bili statistično ovrednoteni v skladu z zahtevami validacijskih postopkov. Obravnavana je bila pravilnost linearnega modela umeritvene krivulje, meja zaznavnosti, meja določljivosti, točnost in natančnost. Natančnost metod je bila testirana tudi s sodelovanjem v zunanji kontroli kakovosti. Po uspešni validaciji analiznih metod za določanje neproteinskih dušikovih spojin smo v okviru diplomske naloge analizirali krvni serum 62 preiskovancem. Od tega smo obravnavali 33 žensk povprečne starosti 52,7 let (od 25 do 85 let) in 29 moških povprečne starosti 55,7 let (od 18 do 87 let). V serumskih vzorcih populacije ženskega spola je bila povprečna koncentracija sečnine 5,35 ± 2,10 mmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 82 % rezultatov. Povprečna koncentracija kreatinina je bila 75,72 ± 25,24 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 79 % rezultatov. Ocena glomerulne filtracije je bila v območju 83,52 ± 25,08 mL/min/1,72 m2. Nad 60 mL/min/1,72 m2 je bilo 85 % rezultatov. Povprečna koncentracija sečne kisline je bila 261,76 ± 65,14 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 91 % rezultatov. V serumskih vzorcih populacije moškega spola je bila povprečna koncentracija sečnine 6,57 ± 3,35 mmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 69 % rezultatov. Povprečna koncentracija kreatinina je bila 103 ± 35,99 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 76 % rezultatov. Ocena glomerulne filtracije je bila v območju 78 ± 23,94 mL/min/1,72 m2. Nad 60 mL/min/1,72 m2 je bilo 79 % rezultatov. Povprečna koncentracija sečne kisline je bila 356,52 ± 74,63 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 83 % rezultatov.
Keywords: neproteinske dušikove spojine, sečnina, kreatinin, sečna kislina, validacija, avtomatski analizator, serum.
Published in DKUM: 23.06.2011; Views: 4051; Downloads: 614
.pdf Full text (3,18 MB)

Search done in 0.84 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica