| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško : magistrsko delo
Nejc Krušnik, 2022, master's thesis

Abstract: Varnost je dobrina, ki jo moramo varovati. Zagotavljanje stopnje varnosti je odvisno od različnih dejavnikov, in sicer od osebnih izkušenj in finančnih sredstev ter javnih kot zasebnih organizacij, ki zagotavljajo varnost prebivalcem Republike Slovenije. Republika Slovenija je demokratična republika, ki se nahaja v centralnem predelu Evrope, kar pomeni, da Republika Slovenija predstavlja križišče prehoda iz južnega v severni del Evrope. Obravnavana problematika v magistrskem delu temelji na slovenski policiji, njihovih odzivih na omejevanje ilegalnih prehodov državne meje in pooblastilih, ki jih ima policija za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško. Analizirali smo Zakon o nalogah in pooblastilih policije in Zakon o organiziranosti in delu policije, ki sta osnovna in temeljna zakona o delu in pooblastilih policije. Slovenska policija ima za nadzor državne meje ob meji, na meji in v notranjosti države na razpolago helikopterje, vozila in druge tehnične pripomočke. Slovenski policiji so v pomoč pri nadzoru in omejevanju ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško tudi slovenska vojska, lokalne samoiniciative, varnostni organi iz tujine in drugo. Najbolj kritično območje s področja ilegalnih prehodov državne meje zagotovo predstavlja slovensko-hrvaška državna meja. Slovensko-hrvaška državna meja je najdaljša državna meja v primerjavi z ostalimi državami, s katerimi meji Republika Slovenija. Zaradi geografske raznolikosti pokrajine ob slovensko-hrvaški državni meji je slovenska policija postavljena pred velik izziv. V magistrskem delu so predstavljeni in opisani primeri kaznivih dejanj s področja nezakonitih migracij in ukrepi za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško.
Keywords: državne meje, ilegalni prehodi, schengensko območje, nadzor meje, policija, policijsko delo, magistrska dela
Published in DKUM: 03.03.2022; Views: 350; Downloads: 72
.pdf Full text (923,66 KB)

2.
VPLIV SCHENGENSKEGA SPORAZUMA NA EKONOMSKE SVOBOŠČINE NOTRANJEGA TRGA EU
Iva Bedrač, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Schengen je izraz, ki se uporablja za dva mednarodna sporazuma: Schengenski sporazum in Schengenska konvencija. Osnovni namen Schengena je odprava mejne kontrole na notranjih mejah med državami članicami Evropske skupnosti ter nadzorovanje oziroma poostrena kontrola zunanjih meja s tretjimi državami, nečlanicami EU. Leta 1985, ko je skupina petih držav odpravila kontrole na notranjih mejah, se je oblikovalo tako imenovano Schengensko območje. Oblikovanje tega območja predstavlja za EU enega največjih dosežkov. Vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerem je omogočeno prosto gibanje oseb in blaga, je prineslo pomembne koristi za evropske državljane in podjetja. Schengensko območje je eno najpomembnejših sredstev, s katerimi lahko evropski državljani uveljavljajo svoje svoboščine in prispevajo k uspehu ter razvoju notranjega oziroma enotnega trga. V preteklih mesecih je Evropa doživela precejšen »šok« zaradi masivnega pritoka beguncev. To je ogrozilo Schengen in povzročilo mnogo posledic, ki jih bom obravnavala skozi diplomski projekt. V začetnem delu diplomskega projekta bom najprej predstavila Schengen, pojasnila njegov namen in kompleksnost. S tem se bom navezala tudi na Schengensko območje. Nato bom predstavila še notranji trg EU. Opisala bom štiri ekonomske svoboščine in zgodovino enotnega trga skozi prelomna obdobja. V praktičnem delu diplomskega projekta pa bom podala različne primere iz strokovnih člankov, s katerimi bom pridobila podatke o posledicah neizvajanja Schengenskega sporazuma na ekonomske svoboščine notranjega trga EU. Osredotočila se bom na posledice, ki bi jih utrpel prost pretok oseb, in na stroške, ki bi nastali zaradi kontrol na mejah.
Keywords: Schengenski sporazum, Schengenska konvencija, Schengensko območje, notranji trg, ekonomske svoboščine, posledice neizvajanja Schengena.
Published in DKUM: 29.11.2016; Views: 1503; Downloads: 141
.pdf Full text (842,95 KB)

3.
Problematika čezmejne kriminalitete na vlakih po vstopu R Hrvaške v schengensko območje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Adil Mušinović, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Republika Hrvaška se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala, da bo v celoti prevzela schengenski pravni red. Ko bo le-tega prevzela v celoti, se bo schengenska meja prestavila na ozemlje Republike Hrvaške, zaradi česar bo posledično prišlo do ukinitev mejnih prehodov med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Slovenija se bo ob tem morala spopasti s problemom čezmejnega kriminala na vlaku, ki bo dobil prosto pot v Slovenijo in v vse evropske države. Po odpravi mejnega nadzora na vlaku bo nastal varnostni primanjkljaj, pretok oseb in blaga pa bo nenadzorovan. Iz preteklih izkušenj domnevam, da bi storilci kaznivih dejanj takšno situacijo takoj začeli izkoriščati, zato obstaja velika verjetnost, da bi po ukinitvi mejnih nadzorov prišlo do povečanja števila kaznivih dejanj na vlaku. V diplomskem delu so analizirani statistični podatki o kaznivih dejanjih za Postajo železniške policije Ljubljana (od 2000 do 2007) in Postajo mejne policije Dobova (od leta 2003 do leta 2013). Cilj analize je bil ugotovitev porasta in/ali upada obravnavanih kaznivih dejanj obeh postaj, vrste in državljanstva storilcev kaznivih dejanj ter primerjava med postajama. Na podlagi ugotovitev je mogoče domnevati, da bo po vstopu Republike Hrvaške v schengensko ozemlje, ko bo mejni nadzor ukinjen, prišlo do povečanja čezmejne kriminalitete, zato bi bila smotrna ustanovitev policijske postaje, ki bi delovala samo na vlakih. Slednja bi lahko nadzor opravljala na območju celotne Slovenije ali pa samo na območju določene policijske uprave. Delo na vlakih bi lahko opravljali policisti Postaje mejne policije Dobova, ki so v Sloveniji trenutno najbolj usposobljeni policisti za izvajanje policijskih postopkov na vlakih.
Keywords: policija, policijsko delo, mejna kontrola, schengenski sporazum, schengensko območje, čezmejna kriminaliteta, železniški promet, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.04.2015; Views: 880; Downloads: 135
.pdf Full text (845,72 KB)

4.
ZAKONSKA UREDITEV CARINSKE POLITIKE V SLOVENIJI
Aleš Kolar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev carinske politike v Republiki Sloveniji, ki se prepleta z evropskim pravnim redom, kjer osnovna carinska pravila opredeljuje Carinski zakonik Skupnosti. Naloge carinske službe opravlja Carinski urad Republike Slovenije, ki pri svojem delu uporablja tako mednarodno kot nacionalno pravo.
Keywords: zakonska ureditev, carinska politika, Republika Slovenija, Evropska Unija, Carinski zakonik Skupnosti, Carinski urad Republike Slovenije, nacionalno pravo, mednarodno pravo, schengensko območje, blagovna menjava, slovensko gospodarstvo, Republika Hrvaška.
Published in DKUM: 09.04.2014; Views: 1269; Downloads: 157
.pdf Full text (741,72 KB)

5.
Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica