| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 68
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v Sloveniji
Bojan Tičar, Gorazd Meško, 2014, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Metode: Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Ugotovitve: Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.
Keywords: javno-zasebno partnerstvo, zapori, zasebno zapori, kazenske sankcije, pravna ureditev, Slovenija
Published: 29.04.2020; Views: 185; Downloads: 12
.pdf Full text (359,49 KB)
This document has many files! More...

2.
Zavajajoče oglaševanje in kazenska odgovornost oglaševalcev
Mirjam Brdnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času je uspešnost na trgu v veliki meri odvisna od vrste in intenzivnosti oglaševanja. Prvotni namen vsakega oglaševanja je večja prepoznavnost, dvig dobička in krepitev rasti. Potrošniki se vsakodnevno srečujejo z različnimi novimi proizvodi in storitvami, ki jih skušajo proizvajalci oz. ponudniki predstaviti na različne načine, s ciljem prepoznavanja in nakupa slednjih. Glavni namen diplomskega seminarja je prikazati dejstvo, da kupci zavajajočega oglaševanja večinoma ne zaznajo, oglaševalci pa se slednjega večkrat poslužijo, ker se zavedajo, da so sankcije bolj prisotne v pisni, kot pa v denarni obliki. Na praktičnem primeru podjetja Mlekarna Celeia iz Oglaševalskega razsodišča, z dne 18.4.2016, št. 269, smo prikazali in analizirali primer zavajajočega oglaševanja na podlagi Slovenskega oglaševalskega kodeksa in zakonov, ter predstavili ukrepe, ki so sledili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje kupcev na podlagi omenjenega primera, zanimalo nas je ali se zavedajo trikov in prijemov zavajajočega oglaševanja, ali ga prepoznajo ter, če so zadovoljni s sankcijami, ki jih prinaša slovenska zakonodaja na tem področju.
Keywords: zavajajoče oglaševanje, potrošniki, izdelki in storitve, praktični primer, oglaševalsko razsodišče, zakoni, sankcije.
Published: 27.11.2018; Views: 342; Downloads: 32
.pdf Full text (825,07 KB)

3.
Zloraba procesnih pravic v civilnih postopkih z analizo sodne prakse
Monika Pušaver, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zlorabe procesnih pravic v civilnih postopkih. Gre za problem, ki je po pregledu sodne prakse Višjih in Vrhovnega sodišča pri nas, na žalost dokaj pogost. Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo vestnosti in poštenja, ki pravi, da lahko stranka izkoristi vse svoje procesne pravice z namenom varstva svojih interesov, hkrati pa v skladu z načeli morale nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo zaradi tega, da bi nekomu drugemu škodoval. Omenjeno temeljno načelo vsebuje več ožjih pravil in načel, ki jih nekateri teoretiki obravnavajo tudi samostojno, in sicer sta to načeli resnicoljubnosti in popolnosti ter načelo prepovedi zlorabe pravic. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 11. členu določa, da mora sodišče onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, hkrati pa določa tudi sankcije, v kolikor do zlorabe vseeno pride. V sklopu 11. člena ZPP so v diplomski nalogi podrobno predstavljeni primeri zlorabe procesnih pravic iz sodne prakse, in sicer: zloraba pravice do tožbe oz. sodnega varstva, kršitev načela resnicoljubnosti oz. materialne resnice, izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka ter konstruiranje pristojnosti. V sodni praksi se pojavljata še dva primera zlorabe procesnih pravic, ki ne sodita v 11. člen ZPP, to sta: nedovoljena razpolaganja strank in žalitve sodišča, strank ter drugih udeležencev. Posamezni primeri zlorabe so uprizorjeni tudi s primeri iz sodne prakse. Nato je na kratko opisana še vloga odvetnika pri zlorabi procesnih pravic, preventivni ukrepi zoper zlorabe procesnih pravic, ter sankcije za primer, da do zlorabe vendarle pride. 13. marca 2017 je začela veljati Novela ZPP-E, ki se uporablja od 14. septembra 2017. Čeprav je novela obširna, temeljnih izhodišč in strukture v ureditvi pravdnega postopka ne spreminja. Kljub temu pa se je z novelo nekoliko spremenil 11. člen ZPP, zato je v diplomski nalogi prikazana primerjava 11. člena ZPP pred in po uveljavitvi novele.
Keywords: ZPP, zloraba pravice, šikaniranje, sodno varstvo, pravdni postopek, nedovoljena razpolaganja, novela ZPP-E, sankcije za kršitev pravic.
Published: 26.11.2018; Views: 2060; Downloads: 229
.pdf Full text (761,96 KB)

4.
Omejitev lastninske pravice zaradi nedovoljene gradnje
Sabina Škarja, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V naši državi je pravica do zasebne lastnine podana kot ena izmed človekovih pravic v 33. členu Ustave Republike Slovenije. Ustava RS v 67. členu določa, da je zakon tisti ki določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zato svoje nepremičnine ne moremo uporabljati, uživati in z njo razpolagati po svoji volji, v kolikor obstaja zakon, ki nas pri tem omejuje zaradi gospodarskih, socialnih in ekoloških potreb drugih oseb. Omejitve glede uživanja zasebne nepremične lastnine se najbolj značilno urejajo v prostorskih aktih, ki določajo zazidljivost in pogoje za gradnjo. Izraz "črna gradnja", ki se je pri nas uveljavil za nezakonite, nedovoljene gradbene posege v prostor obravnavamo v osrednjem delu diplomske naloge. V slovenskem prostoru sta s 1. junijem 2018 pričela veljati dva pomembna predpisa (Zakon o urejanju prostora-2 in Gradbeni zakon), ki urejata področje urejanja prostora in prostorske ukrepe ter graditev objektov. V diplomski nalogi so opisane bistvene novosti, ki nam jih prinaša novi Gradbeni zakon (GZ). Med njimi razširja pojem objekta, uvaja enostavnejše in hitrejše postopke pridobitve gradbenega dovoljenja, investitorjem želi zagotoviti večjo pravno varnost in učinkovitejši nadzor. Zakon uvaja postopke s katerimi želi omogočiti čim širšo legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni brez potrebnih dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Neupoštevanje predpisov pri gradnji objektov je sankcionirano s strani gradbenih inšpektorjev.
Keywords: Omejitev lastninske pravice, javni interes, nepremičnina, nedovoljena gradnja, Gradbeni zakon, inšpekcijski postopek, ukrepi in druge sankcije gradbenega inšpektorja, legalizacija.
Published: 26.11.2018; Views: 578; Downloads: 86
.pdf Full text (791,67 KB)

5.
Pravni vidiki nelojalnega oglaševanja
Alen Feuš, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Oglaševanje je tržno-komunikacijska dejavnost, namenjena povečanju prodaje. Je pravno urejeno kot samoregulativa pod okriljem Slovenskega oglaševalskega kodeksa v sklopu Slovenske oglaševalne zbornice, na državni ravni pa je zaobjeto v sklopu različnih zakonov. Evropska Unija daje smernice za poenotenje pogojev v različnih direktivah, a dopušča lastno zakonodajo. Podobno imajo Združene države Amerike oglaševanje pravno urejeno na različnih ravneh, vendar nad izvajanjem bdi večje število agencij. Nelojalno oglaševanje se pojavlja v različnih oblikah skozi različne kanale oglaševanja. V primeru kršitev je pristojen samoregulativni organ Oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice, upravne sankcije izvaja Tržni inšpektorat, civilnopravne in kazenske sankcije pa se dosegajo s postopki na sodiščih. Kazenske sankcije so določene v Kazenskem zakoniku.
Keywords: oglaševanje, nelojalna konkurenca, organi nadzora oglaševanja, sankcije.
Published: 07.11.2018; Views: 361; Downloads: 62
.pdf Full text (740,86 KB)

6.
Pravni položaj blaga z dvojno rabo
Tamara Vinter, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Blago in tehnologija z dvojno rabo je precej dinamično in hitro spreminjajoče področje, ki ga mora Evropska unija (v nadaljevanju EU) z budnim očesom spremljati in ustrezno ter hitro reagirati z njegovo pravno ureditvijo. V današnjem času se področje tehnologije izjemno hitro razvija, kar pogosto pripelje do zamujenega odgovora in ureditve s strani EU oz. njenih držav članic. Dober primer takšne, za zdaj še vedno le delne, ureditve programske tehnologije z dvojno rabo je ničelni dan, ki predstavlja potencialno veliko nevarnost za ljudi in njihovo premoženje, saj je dostopen tako državnim kakor nedržavnim subjektom po celem svetu. EU ureja področje blaga in tehnologije z dvojno rabo v Uredbi Sveta 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo. V Prilogi I k Uredbi se nahaja seznam blaga, ki je zajet s posebnim nadzornim sistemom izvoza. Sestavljen je na podlagi dogovora med različnimi nadzornimi sistemi (Avstralska skupina, Režim kontrole raketne tehnologije, Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarska ureditev), ki letno preverjajo in posodabljajo seznam z namenom, da pravočasno uredijo različne, na novo nastale, tehnologije in blago, ki bi lahko predstavljalo nevarnost za življenje ljudi in splošni mir. Na začetku diplomskega dela predstavljam pojem dvojne rabe in v kakšnih pogledih oz. na kakšen način se lahko razlaga. Sledi pojasnitev, kaj je dvojna raba blaga in tehnologije ter kje se takšno blago oz. tehnologija uporablja. Za tem predstavim različne nadzorne sisteme in njihove glavne funkcije. V nadaljevanju govorim o pravni ureditvi nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo na območju EU v okviru Uredbe 428/2009/ES. Na kratko pojasnim razvoj te uredbe ter njene nadaljnje spremembe. Po tem se osredotočim na izvozna dovoljenja in sankcije v primeru kršitev določb glede izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo. Področje blaga in tehnologije z dvojno rabo je dokaj uspešno in temeljito urejeno s strani EU. Glede na dinamičen razvoj tega področja pa mora tudi zakonodaja EU slediti hitro spreminjajočim pojavom in jih ustrezno urediti.
Keywords: blago in tehnologija z dvojno rabo, Evropska unija, Uredba 428/2009/ES, mednarodni nadzorni sistemi, izvozna dovoljenja, orožje množičnega uničenja, sankcije.
Published: 24.09.2018; Views: 859; Downloads: 90
.pdf Full text (510,56 KB)

7.
Analiza pristojnosti Varnostnega sveta na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN
Gal Safran, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je zasnovano kot preglednica členov VII. poglavja Ustanovne listine Organizacije združenih narodov z njihovo analizo, ki vsebuje namen, uporabo in morebitne spornosti, ki iz njih izhajajo, vsak člen pa je tudi utemeljen s primeri uporabe iz zgodovine, ki so prikazali njegove prednosti in pomanjkljivosti. Osrednje poglavje se prične z analizo 39. člena Ustanovne listine in pojmov ogrožanja miru, kršitev miru in dejanj agresije, katerih obstoj mora Varnostni svet Organizacije združenih narodov ugotoviti kot predpogoj za uporabo začasnih ukrepov, ukrepov brez uporabe sile in oboroženih ukrepov. Te tri vrste ukrepov so nato razdelane v okviru členov, iz katerih izhajajo. Pri podpoglavju, ki obravnava oborožene ukrepe sta obravnavana tudi koncepta delegiranja pristojnosti za izvajanje oboroženih ukrepov in mirovnih operacij s pristojnostmi po VII. poglavju, ki sta se razvila kot glavna načina za premostitev praznine, ki je nastala zaradi neformiranja stalne vojske Združenih narodov, kot je bila predvidena v poglavju. Na koncu je v okviru analize zadnjega, 51. člena VII. poglavja Ustanovne listine, obravnavana še pravica do samoobrambe in variacije, ki so iz nje izšle.
Keywords: VII. poglavje Ustanovne listine, Varnostni svet, ogrožanje miru, kršitve miru, dejanja agresije, neoborožene sankcije, oboroženi ukrepi, pravica do samoobrambe, kolektivna samoobramba
Published: 09.07.2018; Views: 626; Downloads: 69
.pdf Full text (352,88 KB)

8.
PRIMERJALNA ANALIZA SPREJETJA NOVE EVROPSKE ZAKONODAJE NA PODROČJU REVIDIRANJA V SLOVENIJI, NEMČIJI, VELIKI BRITANIJI IN NA SLOVAŠKEM
Tjaša Črnko, 2018, master's thesis

Abstract: Revidiranje je posebna gospodarska dejavnost, ki jo izvajajo za to specializirane gospodarske družbe oziroma posebej za to izobraženi in specializirani posamezniki, ki delujejo bodisi v okviru omenjenih družb bodisi kot samostojni subjekti. Revizorji tako preverjajo in preizkušajo računovodske izkaze gospodarskih družb, ki so zavezane k obvezni reviziji računovodskih izkazov ter tako po opravljeni reviziji podajo mnenje o korektnosti revidiranih računovodskih izkazov. Revizorji z vidika kapitalskega trga igrajo ključno vlogo, saj se delničarji zanašajo na njihove ugotovitve. Z vidika tega zaupanja pa je izrednega pomena, da obstaja regulacija na področju revidiranja. S strani Evropske unije lahko zaznamo prvo večjo regulacijo na področju revidiranja z uvedbo Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Omenjena direktiva je odgovor na finančne škandale, kot so na primer dogajanja v povezavi z družbami Enron, WorldCom in Parmalat, ki so zelo oslabila zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev. Omenjena direktiva daje velik poudarek na etična načela revizorja, kot so na primer nepristranskost, poštenost, zaupnost in podobno, saj lahko le ob upoštevanju teh načel revizor deluje strokovno in neodvisno. Maja 2014 pa sta bila s strani Evropske unije objavljena dva nova dokumenta, ki se nanašata na regulacijo obvezne revizije računovodskih izkazov, to sta Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze in Uredba (EU) 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Nova evropska reforma na področju revidiranja si tako prizadeva povrniti zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev, predvsem pa v revizijska mnenja, ki jih prebirajo vlagatelji. Z novo evropsko zakonodajo naj bi se izboljšala sama kakovost revidiranja, prav tako se z evropsko reformo na področju revidiranja uvajajo strožja pravila glede nadzora nad revizorji, na področju sankcij v primeru kršitev, uvaja se tudi obvezna rotacija revizorjev za vse družbe javnega interesa, strožje pa so opredeljene tudi smernice v zvezi s prepovednimi nerevizijskimi storitvami. Države članice EU so tako morale v roku dveh let implementirati nove evropske predpise na področju revidiranja, v okviru te implementacije pa so lahko izbrale različne načine prenosa le teh v svoje nacionalne zakonodaje, prav tako so nekatere države članice bolj, nekatere pa manj podrobneje opredelile zahteve nove evropske reforme na področju revidiranja. Velik razkorak med državami članicami EU lahko tako opazimo pri predpisanih sankcijah, saj nova evropska zakonodaja na področju revidiranja opredeljuje primere, v katerih se kršitelje sankcionira, ne opredeljuje pa same višine in načine sankcij za kršitve. Podobna razhajanja lahko zasledimo tudi pri sodnem varstvu revizorjev. Slovenija je pri implementaciji nove evropske zakonodaje na področju revizije, gledano z vidika opredelitve in višine sankcij za kršitve, zavzela zelo restriktivno stališče. Sankcije so v Sloveniji precej visoke glede na velikost revizijskega trga, večina revizijskih družb v Sloveniji je majhnih, visoke kazni za kršitve pa lahko zelo ogrozijo njihov obstoj. Majhne revizijske družbe se iz leta v leto srečujejo z upadom družb, ki so zavezane k reviziji, iz tega naslova pa si, da bi obdržale svoje naročnike oziroma pridobile še kakšnega novega naročnika, majhne revizijske družbe med sabo konkurirajo s ceno. Z vidika sodnega varstva pa je slovenski zakonodajalec zavzel zelo ohlapno stališče, ta namreč ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva revizorjev in revizijskih družb, saj ne predvideva dvostopenjskega organa odločanja o kršitvah.
Keywords: revidiranje, Direktiva 2014/56/EU, Uredba (EU) 537/2014, ZRev-3, sankcije, sodno varstvo, rotacija revizorjev, nerevizijske storitve, nova evropska zakonodaja.
Published: 06.07.2018; Views: 506; Downloads: 98
.pdf Full text (1,50 MB)

9.
Analiza političnih in ekonomskih odnosov med evropsko unijo in rusijo
Benjamin Topolko, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju so obravnavani politični in gospodarski odnosi med Evropsko unijo in Rusijo, dvema velikima gospodarstvoma, ki imata tudi skupno mejo. V 90. letih prejšnjega stoletja je Evropska unija dobivala vse večjo vlogo na svetovnem političnem zemljevidu, v tem tisočletju pa je pridobivala tudi članice iz vzhodnega dela Evrope. Njeni odnosi z Rusijo so dobili podlago z Dogovorom o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Diplomski seminar se osredotoča na odnose med gospodarstvoma po letu 2012 in v ta namen sta najprej predstavljeni njuni politični in gospodarski vlogi v svetu. Vloga Evropske unije je predstavljena skozi vlogo Evropskega sveta, Evropske službe za zunanje delovanje, obseg in strukturo mednarodne trgovine in tuje neposredne investicije. Vloga Rusije je predstavljena skozi prizmo njene vloge na Bližnjem vzhodu, v Evrazijski uniji, obsegu in strukturi mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicijah. V nadaljevanju oblikujemo pregled razvoja političnih odnosov med Evropsko unijo in Rusijo po letu 2012, najprej s programom Štirje skupni prostori in nato s sankcijami, ki so vsebovale diplomatske in restriktivne ukrepe, ukrepe, sprejete za področje Krima, in ruske povračilne ukrepe. V sklopu pregleda gospodarskih odnosov po letu 2012 predstavljamo vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo in gospodarske sankcije Evropske unije. Temu sledi pregled trgovinskega toka blaga in storitev, trgovinske bilance in tujih neposrednih investicij med gospodarstvoma.. Predstavljeni so tudi njuni trenutni politični in gospodarski odnosi z nekaterimi napovedmi. Vlogo posrednika je med velesilama želela odigrati tudi Slovenija, zato je v predzadnjem poglavju diplomskega seminarja podan tudi kratek pregled odnosov med Slovenijo in Rusijo ter zunanjepolitičnih stališč Slovenije do sankcij Evropske unije.
Keywords: Politični odnosi, gospodarski odnosi, sankcije, mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, Evropska unija, Rusija, Slovenija.
Published: 01.12.2017; Views: 967; Downloads: 82
.pdf Full text (407,85 KB)

10.
Ara - analiza sodnih odločitev
Luka Šilc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo nas seznani z aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Ara predstavlja institut utrditve pogodbenih obveznosti, realni kontrakt in delno izpolnitev obveznosti. Gre za določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroči drugi v znamenje sklenitve pogodbe. Med strankami mora biti jasno in nedvoumno dogovorjena, v nasprotnem primeru je namreč dan avans, in ne ara. Ara ni samostojen pravni posel – ena njenih glavnih značilnosti je njena akcesorna narava, kar pomeni, da je veljavnost are odvisna od veljavnosti temeljne (glavne) pogodbe. Če je ara dogovorjena, pa še ne pomeni, da lahko stranka kar odstopi od pogodbe, tako da pusti aro pri drugi stranki oziroma da vrne dvojno aro. To je možno zgolj v primeru, ko je bila ara dogovorjena kot odstopnina, to je, ko je bila pravica odstopiti od pogodbe za ceno izgubljene are s pogodbo izrecno dogovorjena. Od are (oziroma are kot odstopnine) pa je ločen pojem odstopnine (skesnine). Pri odstopnini se namreč pogodbeni stranki dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če hkrati z izjavo o odstopu dogovorjeno prepusti nasprotni stranki. Aro je možno veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo. Zakon tega vprašanja ne ureja, je pa stališče sodne prakse jasno. Če stranka iz predpogodbe, ki je zavezana k sklenitvi glavne pogodbe, sklenitev pogodbe odkloni, je drugi stranki zagotovljeno pravno varstvo, saj lahko s tožbenim zahtevkom zahteva sklenitev glavne pogodbe ali se posluži sankcij na podlagi dogovorjene are. Pomembnost dogovora o ari se še posebej kaže pri neizpolnitvi pogodbe, za katero je odgovorna ena izmed strank. V diplomskem delu so na podlagi sodnih odločitev prikazane in pojasnjene sankcije in katera stranka ima možnost izbire. Na kratko je tudi razloženo, kaj se zgodi v primeru delne izpolnitve obveznosti, za katero je bila dogovorjena ara. Poseben problem pa lahko predstavlja prevelika ara, ki jo lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke zmanjša. V takih primerih sodišče presoja primernost višine dogovorjene are na podlagi okoliščin konkretnega primera, čeprav upošteva sodno prakso, ki narekuje, da ara naj ne bi bila višja od približno 10 % vrednosti predmeta oziroma zneska v glavni pogodbi.
Keywords: ara, avans, akcesorna narava, odstopnina, predpogodba, neizpolnitev pogodbe, sankcije, prevelika ara
Published: 30.10.2017; Views: 1033; Downloads: 160
.pdf Full text (855,32 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica