| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv instagrama na telesno samopodobo mladostnikov
Danijela Vrhovac, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu raziskujemo vplive družbenega omrežja Instagram na samopodobo mladostnikov. Družbena omrežja omogočajo medsebojno komunikacijo ljudi, ki delijo delčke svojih življenj skozi internet. Ta pa imajo vpliv na splošno populacijo in tako tudi na mladostnike. Zaradi konstantnega objavljanja ‘’popolnih’’ fotografij posameznic in posameznikov, tako slavnih kot manj slavnih, ki mladostnikom neprestano vsiljujejo nenaravne in nedosegljive lepotne ideale smo se odločili, da raziščemo, v kolikšni meri Instagram kot medij vpliva na telesno samopodobo mladostnikov. Najprej v sklopu teoretičnega dela opredelimo družbena omrežja in motive za njihovo uporabo, nato opišemo samopodobo in samospoštovanje v povezavi z idealizirano telesno samopodobo, predstavimo strukturo in vzdrževanje pozitivne samopodobe pri mladostnikih, ter izpostavimo pozitivne in negativne učinke spletnih družbenih omrežij na samopodobo mladostnikov. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 92 anketirancev, s pomočjo spletne ankete proučujemo vpliv Instagrama na telesno samopodobo. Pri tem nas zanima obstoj razlik med spoloma, starostjo mladostnikov, in vpliv preživetega časa na Instagramu v povezavi s samopodobo. Rezultati prikazujejo, da Instagram negativno vpliva na telesno samopodobo mladostnikov.
Keywords: Instagram, telesna samopodoba, samozavest, mladostniki, družbena omrežja.
Published: 28.10.2019; Views: 1051; Downloads: 441
.pdf Full text (739,57 KB)

2.
Komunikacija in samozavest predšolskega otroka
Sanja Osek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Komunikacija in samozavest predšolskega otroka je diplomsko delo, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisani in opredeljeni naslednji pojmi: komunikacija, samozavest, samopodoba in samospoštovanje. Komunikacija je predstavljena kot glavna sestavina sporazumevanja med ljudmi, hkrati pa je opisano, kako naj odrasli in strokovni delavci pravilno komuniciramo, da zgradimo pozitivno samozavest pri otroku, ki je pomembna za zdravo odraslo življenje. Poleg tega je opisano, kako s pravilnimi izrazi, mimiko obraza in samim izražanjem vzgojitelji in starši pravilno pristopimo k konfliktu, kako se odzvati na določeno težavo in kako odpraviti situacijo brez negativnih posledic, ki lahko vodijo do negativne samozavesti otroka . Samozavest, samospoštovanje in samopodoba so trije temeljni elementi, ki se med seboj prepletajo in so v tesni povezavi, zato je pomembno, da odrasli pravilno pristopimo k vsakemu elementu, da lahko otroku ponudimo samozavestno življenje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete na temo komunikacije in samozavesti predšolskega otroka. Vzorec zajema starše, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev na območju dravske regije. Z anketo smo želeli ugotoviti, kako odrasli komunicirajo z otroki, kakšne meje jim postavljajo in ali otrok prevzema vedenje nekoga drugega. Podatke s pomočjo spletnega anektiranja smo obdelali s SPSS programom (Statistical Package for Social Sciences) in jih prikazali tabelarično.
Keywords: Samozavest, samopodoba, samospoštovanje, predšolski otrok, konflikti
Published: 24.08.2018; Views: 406; Downloads: 92
.pdf Full text (917,90 KB)

3.
Samopodoba ženske z urinsko inkontinenco
Anne Marie Roškar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, ki vpliva na samopodobo. Njena pogostost se povečuje s starostjo, vendar prizadene tudi mlajše ženske. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske in v kolikšni meri. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatke za izdelavo teoretičnega dela smo pridobili iz slovenske in tuje strokovne literature, člankov, knjig in spletnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anket, v društvu za pomoč osebam z urinsko inkontinenco in v Uroginekološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske. Pri 17 % žensk se je raven samopodobe zaradi urinske inkontinence znižala. Opazen je tudi vpliv urinske na osebnost ženske. Urinska inkontinenca vpliva tudi na družabno življenje, telesno aktivnost, partnerstvo, spolnost in zaposlitev. Diskusija in zaključek: Urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske, na osebnost in številna področja življenja. Menimo, da bi morali o urinski inkontinenci ljudi več ozaveščati. Tako bi zmanjšali strah pred priznanjem težav ter vplivali na to, da se samopodoba ženske z urinsko inkontinenco ne bi znižala.
Keywords: uhajanje urina, dejavniki tveganja, področja življenja, osebnost, samozavest, strah.
Published: 13.09.2017; Views: 996; Downloads: 217
.pdf Full text (381,58 KB)

4.
KAKOVOST ŽIVLJENJA ŽENSKE PO ODSTRANITVI DOJKE
Blanka Čas, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča. Rak dojke je zelo pogosta rakava bolezen pri ženskah. Vplivi na nastanek raka dojk so zelo različni. Lahko so dedne zasnove, kot tudi način življenja. Odstranitev dojke zelo vpliva na kakovost življenja ženske, saj poseg prizadene pacientko psihično in fizično. Namen diplomskega dela je predstaviti rak dojke, ter ukrepe, s katerimi lahko izboljšamo kakovost življenja pacientke po odstranitvi dojke. Raziskovalne metode. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. Pri raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Izvedli smo dva intervjuja, in sicer prvi intervju s pacientko po odstranitvi dojke. Dojko so ji odstranili pred dvema letoma. Drugi intervju je potekal z njenim partnerjem. Intervjuja sta potekala na njunem domu. Rezultati. Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev obnašanja po Marjory Gordon zagotavlja kakovostno in kontinuirano obravnavo pacientke po odstranitvi dojke. Ugotovili smo, da bolezen rak dojke močno vpliva na samozavest pacientke, ter tudi na izvajanje vsakdanjih opravil. Zaradi odstranjene dojke je njena zunanja podoba močna spremenjena in vpliva na kakovost življenja, saj nima več želje po aktivnostih, ki so jo včasih razveseljevale. Paziti mora tudi pri dnevnih aktivnostih, kot so delo na vrtu, saj je nevarnost za okužbo zaradi odstranjenih bezgavk povečana. Diskusija in zaključek. Rak dojke pri ženski ne povzroči samo zunanje spremembe videza zaradi odstranjene dojke, temveč povzroči veliko psihičnih težav, ki vplivajo na kakovost življenja. Pacientka lahko postane nesamozavestna, zaskrbljena, depresivna, njena samopodoba ji ni več všeč. Naloga medicinskih sester je, da naučijo pacientko živeti kvalitetno življenje po zdravljenju raka dojke. Naučiti jo morajo, da bo živela kvalitetnejše in samozavestno. Medicinska sestra lahko s komunikacijo, podporo pacientki in njeni družini veliko pripomore k boljši kakovosti življenja pacientke. Ključne besede: rak, rak dojke, kakovost življenja, medicinska sestra, samozavest.
Keywords: rak, rak dojke, kakovost življenja, medicinska sestra, samozavest.
Published: 02.03.2017; Views: 1448; Downloads: 236
.pdf Full text (743,18 KB)

5.
ZNAČILNOSTI BULIMIJE NERVOZE IN ORTOREKSIJE NERVOZE V POVEZAVI S TEORIJO STILOV NAVEZANOSTI, NARCISISTIČNIMI POTEZAMI IN PATOLOŠKO UPORABO INTERNETA
Matej Miklavčič, 2016, master's thesis

Abstract: Motnje hranjenja danes predstavljajo velik problem na področju duševnega zdravja. V pričujočem delu bomo obravnavali bulimijo nervozo (BN), za katero je značilno ponavljajoče se obdobje prenajedanja s hrano v krajših časovnih intervalih, ki jim sledijo neustrezni kompenzatorni vedenjski vzorci, namenjeni preprečevanju pridobivanja telesne teže. Obravnavali bomo tudi novejšo obliko motenj hranjenja ortoreksijo nervozo (ON), za katero je značilna patološka obsedenost z zdravo, biološko neoporečno prehrano, ki pušča posledice na različnih plasteh posameznikovega delovanja. Magistrsko delo ugotavlja povezanost teh dveh terminov z različnimi temeljnimi lastnostmi oseb, ki kažejo nagnjenost/obolelost z motnjami hranjenja, s stili navezanosti, z narcisističnimi osebnostnimi potezami ter s patološko uporabo interneta. V raziskavi je sodelovalo 251 oseb (101 moški in 150 žensk). Udeleženci raziskave so izpolnjevali vprašalnik motenj hranjenja EDI-3, vprašalnik medosebnih odnosov RQ, vprašalnik ortoreksije ORTO-15, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik odvisnosti od interneta IAT. Rezultati so pokazali, da se ON pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Razlike v indeksu telesne mase (ITM) pri osebah, nagnjenih k BN, niso bile statistično pomembne. Pri preverjanju temeljnih lastnost se je potrdilo, da imajo osebe, ki izkazujejo nagnjenost k BN, nizko samospoštovanje, so manj zadovoljne z lastnim telesom ter kažejo višji pretiran nadzor (asketizem, perfekcionizem). Pri povezavi med nagnjenostjo k ON in dimenzijami narcisizma ni bilo pomembnih statističnih razlik. Pri vprašalniku medosebnih odnosov RQ so osebe, nagnjene k BN in ON, izkazovale varen stil navezanosti, pri čemer ni prišlo do pomembnih statističnih povezav pri preokupiranem, plašljivem in odklonilnem stilu navezanosti. Prav tako ni prišlo do pomembnih statističnih povezav med nevarnim stilom navezanosti, narcisizmom ter nagnjenostjo k BN. Podlestvica vprašalnika EDI-3, ki meri kakovost medosebnih odnosov, je pokazala, da pri osebah, ki so nagnjene k BN, ne prihaja do primanjkljajev na tem področju. Raziskali smo tudi povezavo med patološko uporabo interneta ter nagnjenostjo k BN, ki se je izkazala za statistično pomembno. Razvojna meja motenj hranjenja se vse bolj premika k zgodnejšim obdobjem, zato je razumevanje in raziskovanje dejavnikov tveganja toliko bolj pomembno. Rezultati dela kažejo na povezanost nekaterih konceptov ter pomembnost raziskovanja slednjih v nadaljnjih raziskavah.
Keywords: Bulimija nervoza, ortoreksija nervoza, motnje hranjenja, stili navezanosti, patološka uporaba interneta, narcisistične osebnostne poteze, samozavest
Published: 03.02.2017; Views: 1380; Downloads: 258
.pdf Full text (1,15 MB)

6.
Samopodoba in učni uspeh
Tanja Oprčkal, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem obravnavala tematiko samopodobe in učnega uspeha. Samopodoba je pomemben pokazatelj otrokovega duševnega zdravja in hkrati njegovega razvoja in funkcioniranja kasneje v življenju. Sodobna spoznanja kažejo, da je prav obdobje otroštva najpomembnejše za oblikovanje posameznikove samopodobe in njenih posameznih sestavin. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti stopnjo splošne samopodobe pri učencih. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike pri stopnji samopodobe glede na spol in glede na prevladujočo oceno v spričevalu. Skušala se najti povezavo med splošno samopodobo učencev in njihovo učno uspešnostjo, izraženo s prevladujočo oceno v spričevalu. V prvem delu sem predstavila teoretične vidike samopodobe, strukture in oblikovanje samopodobe, velik del sem namenila obravnavi šestih temeljnih prvin samopodobe ter vlogi vzgojno izobraževalnih institucij pri oblikovanju le-te. V drugem delu pa sem analizirala rezultate anketnega vprašalnika in ugotovila, da je stopnja samopodobe učencev na zelo visokem nivoju in da povezave med spoloma ter prevladujočo oceno v spričevalu pri oblikovanju slednje ne obstajajo oz. so statistično nepomembne.
Keywords: otroci, samozavest, samopodoba, samospoštovanje, osebnost, učni uspeh
Published: 01.09.2016; Views: 1392; Downloads: 336
.pdf Full text (1,20 MB)

7.
Samoporočani učinki petja na psihično blagostanje pri profesionalnih solističnih pevcih
Nina Murko Feguš, 2016, master's thesis

Abstract: Učinki petja na psihično blagostanje pevcev je tema, za katero je v zadnjem času vse več zanimanja, je pa še relativno slabo raziskana. Večina predhodnih raziskav se je osredotočala na pevce profesionalnih ali amaterskih zborov in v njih so ugotovili predvsem pozitivne učinke petja na psihično blagostanje pevcev. V našem magistrskem delu pa smo se osredotočili na raziskovanje učinkov petja na psihično blagostanje profesionalnih solističnih pevcev. Zanimalo nas je predvsem, kako petje vpliva na njihovo psihično blagostanje, njihovo samozavest in razpoloženje, zanimale pa so nas tudi povezave profesionalnega solističnega petja in stresnih dejavnikov. Osredotočili smo se še na preverjanje razlik, ki bi se izkazale med ženskimi in moškimi pevci, udeleženimi v raziskavi, in pa na razlike glede na različne zvrsti petja, ki jih ti izvajajo. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Vzorec je zajemal 14 poklicnih pevcev (6 moških pevcev in 8 ženskih pevk), starih od 26 do 74 let. Ugotovili smo, da petje na splošno pozitivno vpliva na profesionalne solistične pevce in jim nudi sprostitev, srečo in zadovoljstvo. Pozitivni vplivi petja so se izkazali tudi na čustvenem področju (tj. izražanje in poglabljanje čustev, večja empatija) in na socialnem področju (tj. spoznavanje novih ljudi, sodelovanje z drugimi glasbeniki, večja splošna prepoznavnost) udeležencev. Petje prav tako večinoma pozitivno vpliva na samozavest in razpoloženje profesionalnih solističnih pevcev, vendar se zraven pojavljajo tudi številni stresni dejavniki (tj. občutek odgovornosti, trema, pritiski in pričakovanja ljudi, osebne težave idr.), ki jim občasno znižujejo občutek psihičnega blagostanja. Nekaj predvsem ženskih udeleženk je poročalo o tem, da njihova kariera zahteva več osebnega odrekanja v primerjavi z moškimi udeleženci, drugih bistvenih razlik med spoloma pa nismo zasledili. Največje občutene razlike pri petju glede na različne zvrsti so se izkazale med klasičnim oz. opernim petjem in popularnimi zvrstmi petja, kjer se je izkazalo klasično petje kot najzahtevnejša disciplina, tudi v fizičnem (kondicijskem) smislu. Pričujoče magistrsko delo omogoča boljše razumevanje tega, kako posamezniki udeleženi v raziskavi občutijo vplive petja na lastno psihično blagostanje. V primerjavi s predhodnimi raziskavami, ki so bile opravljene z zbori, naše delo nakazuje tudi to ugotovitev, da se profesionalni solistični pevci soočajo z večjimi stresnimi dejavniki, kar jim občasno omejuje občutke pozitivnih vplivov petja na njihovo psihično blagostanje. Ti zaključki nam torej ponujajo dobro iztočnico za nadaljnje raziskave teh ugotovitev.
Keywords: petje, profesionalni solistični pevci, psihično blagostanje, samozavest, razpoloženje, stres.
Published: 09.08.2016; Views: 1222; Downloads: 188
.pdf Full text (1,03 MB)

8.
VPLIV SAMOZAVESTI NA USPEŠNOST IN ZADOVOLJSTVO POSAMEZNIKA NA DELOVNEM MESTU
Teja Mede, 2015, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo je nastalo na podlagi splošne predpostavke, da je za uspeh in zadovoljstvo posameznika treba le verjeti vase, torej imeti visoko samozavest. Samozavest je danes v poslovnem svetu eden izmed najzanimivejših psiholoških konceptov, saj se visoka samozavest povezuje z dobrimi poslovnimi rezultati in visokim zadovoljstvom na delovnem mestu. Razumevanje samozavesti in z njo povezanih konceptov podjetjem omogoča, da poslujejo z zaposlenimi, ki so spodbujeni in motivirani ter sposobni opravljati svoje delo kar se da dobro. Osnovni namen magistrskega dela je bil omogočiti razumevanje vpliva, ki ga ima samozavest na uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih, ter spoznati načine za upravljanje posameznikov kot zaposlenih z namenom izboljšati njihovo samozavest in tako omogočiti sodelovanje z zadovoljnimi in uspešnimi sodelavci v podjetju. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je namenjen spoznavanju psihičnih konstruktov, kot so samopodoba, samospoštovanje in samozavest, kjer spoznamo vrste samozavesti, načine njenega merjenja in napotke za njeno izboljšanje. Nadaljujemo s predstavitvijo organizacijske samozavesti kot dela splošne samozavesti, nakar sledi predstavitev relativno novega koncepta, to je koncepta temeljne samoevalvacije. Za razumevanje vpliva samozavesti in z njo povezanih konceptov na uspeh in zadovoljstvo zaposlenega moramo med drugim razumeti, kaj je delovni uspeh in kaj je zadovoljstvo na delovnem mestu, zato v prvem delu magistrskega dela predstavljamo tudi ta dva pojma. Prav tako podamo teoretično znanje o vplivu samozavesti na predstavljena pojma. Drugi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi petih, za naše delo ključnih raziskav, ki s pomočjo svojih spoznanj, oblikovanih na temelju zbranih in obdelanih podatkov, ugotavljajo resničnost vpliva samozavesti in z njo povezanih konceptov na uspešnost in zadovoljstvo na delovnem mestu. S pomočjo izbranih raziskav smo ugotovili, da za predpostavko, da je za uspeh treba le verjeti vase, stojijo statistični dokazi, ki dokazujejo, da samozavest in z njo povezani koncepti ne samo vplivajo na uspeh in zadovoljstvo posameznikov na delovnem mestu, temveč tudi omogočajo doseganje višje plače, višjega poklicnega statusa in hitrejšega kariernega vzpona, poleg tega pa zagotavljajo še manjšo podvrženost zdravstvenim problemom, hitrejši doseg izobrazbe, lažje spopadanje z delavno vlogo v podjetju in z okoliščinami na delu. Vse to prispeva k boljšemu in hitrejšemu doseganju rezultatov.
Keywords: samozavest, organizacijska samozavest, temeljni koncept samoevalvacije, zadovoljstvo na delovnem mestu, uspešnost na delovnem mestu.
Published: 25.08.2015; Views: 1168; Downloads: 259
.pdf Full text (1,26 MB)

9.
MALA ŠOLA ROCK'N' ROLLA: POUK ROCK GLASBE V OSNOVNI ŠOLI
Miha Nemanič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Popularna glasba predstavlja kompleksno prostočasno aktivnost otrok in mladostnikov. Ravno zaradi tega jo je smiselno vključevati v šolske programe, kajti če izhajamo iz vsebin, ki so med učenci priljubljene, lahko širimo njihovo polje zanimanja tudi na druga področja. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kateri dejavniki vplivajo na vključevanje učencev v šolo rock glasbe, ki poteka na osnovni šoli Vižmarje Brod, ali so načini poučevanja motivacijsko spodbudni, katere glasbene zvrsti spoznavajo učenci ter kakšno je njihovo počutje med nastopi. V teoretičnem delu je opisan razvoj rocka, odnos mladih do te glasbe, predstavljena je problematika vključevanja popularne glasbe v osnovnošolske programe ter opisano je delovanje šole rocka. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskavi sta sodelovala 102 učenca. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in jih statistično obdelali s programskim orodjem SPSS. Raziskava je pokazala, da ne obstaja povezava med željo po igranju glasbila in dejavniki, ki so vplivali na izbiro glasbila. Ugotovljeno je bilo, da načini poučevanja na učence delujejo motivacijsko spodbudno, da spoznavajo poleg rocka tudi druge glasbene zvrsti, da so med nastopanjem v sestavih bolj samozavestni in imajo manjšo tremo kot pri solističnem nastopanju ter da po nastopih dobijo povratne informacije. Glede na ugotovitve raziskave lahko trdimo, da je program šole rocka zasnovan na način, ki pozitivno vpliva na učno motivacijo, raven samozavesti in socialni razvoj učencev.
Keywords: popularna glasba, šola rock glasbe, neformalno poučevanje, motivacija, samozavest, trema
Published: 30.03.2015; Views: 1346; Downloads: 133
.pdf Full text (3,94 MB)

10.
VKLJUČENOST UČENCEV V ORKESTRE IN DRUGE GLASBENE SESTAVE
Katja Aškerc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Glasbena umetnost pomembno vpliva na otrokovo izražanje čustev, intelektualno rast in izboljšanje spomina. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kako vključevanje v orkestre in druge glasbene sestave vpliva na učence in predvsem na njihovo samozavest. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo razlike v motivih, ki vplivajo na odločitve o glasbenem izobraževanju in vključevanju v glasbene sestave, glede na spol. V teoretičnem delu so predstavljeni vplivi igranja glasbila na učence in vplivi motivacije na učenje glasbe. Navedene so tudi značilnosti orkestra in drugih glasbenih sestavov ter delovanje posameznika znotraj njih. Metoda, uporabljena v empiričnem delu, je deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 357 učencev šestih javnih glasbenih šol Slovenije. Rezultate smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, statistično pa smo jih preverili s hi-kvadrat preizkusom. Raziskava je pokazala, da so učenci bolj samozavestni pri igranju v glasbenih sestavih, saj je izmed vseh anketiranih le 13 učencev trdilo, da se bolj samozavestno počutijo pri solističnem nastopanju. Prav tako smo dokazali, da obstaja razlika med stopnjo treme glede na način izvajanja, saj je večina anketirancev imela manjšo tremo, ko so igrali v glasbenem sestavu. Ugotovljeno je bilo tudi, da povezava med željo po igranju glasbila in dejavniki, ki so vplivali na njegovo izbiro, ne obstaja, saj anketiranci radi igrajo na izbrano glasbilo ne glede na to, kdo je vplival na njihovo izbiro. Na podlagi raziskave lahko rečemo, da vključevanje učencev v orkestre in druge glasbene sestave pozitivno vpliva na njihov socialni razvoj, večjo samozavest in manjšo tremo.
Keywords: glasbeni sestav, orkester, vplivi vključevanja v glasbene sestave, samozavest, trema, motivacija
Published: 24.02.2014; Views: 1198; Downloads: 107
.pdf Full text (891,03 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica