1. Kolektivne delavske pravice platformnih delavcev : doktorska disertacijaAljoša Polajžar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava nadnacionalne, primerjalnopravne ter nacionalne pravne vidike kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev. Pri tem je posebna pozornost namenjena vprašanjema dostopa platformnih delavcev do kolektivnih delavskih pravic ter odpravi ovir za uresničevanje kolektivnih delavskih pravic. V tej luči so v prvem delu doktorske disertacije sistematično obravnavani kriteriji za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Prav obstoj delovnega razmerja je namreč ključna vstopna točka za dostop platformnih delavcev do kolektivnih delavskih pravic. Ugotavljamo, da stanje tako na evropski, primerjalnopravni kot na slovenski ravni potrjuje, da so zaradi specifične narave in organizacije dela, značilne za platformno delo, potrebne določene prilagoditve razlage in vsebine kriterijev za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja platformnih delavcev. Razlaga ter posledična vsebina trenutnih kriterijev po slovenski pravni ureditvi ni popolnoma ustrezno prilagojena na področje platformnega dela. Še posebej relevanten zgled za možne prilagoditve kvantitativnega ter kvalitativnega vrednotenja relevantnih kriterijev predstavlja predlog Direktive o platformnem delu (2021). Pri čemer pa velja posebej izpostaviti, da razvoj na evropski in primerjalnopravni ravni nikakor ne utemeljuje odstopa od »tradicionalnega« koncepta delovnega razmerja, ki temelji na osebni odvisnosti oziroma podrejenosti delavca (obstoju subordinacije). Slednje še zmeraj ostaja ključno. Brez ugotovitve zadostne stopnje subordinacije ni mogoče ugotoviti obstoja delovnega razmerja.
V drugem delu doktorske disertacije so sistematično obravnavani nadnacionalni, primerjalnopravni ter nacionalni pravni vidiki, ki so pomembni za preučitev vprašanj, ali bi morali biti tudi platformni delavci, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja, upravičeni do kolektivnih delavskih pravic – ter ali je za odpravo ovir pri uresničevanju kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev treba prilagoditi ureditev posameznih kolektivnih delavskih pravic oziroma sprejeti specialna zakonska pravila. Ugotavljamo, da stanje na nadnacionalni in primerjalnopravni ravni potrjuje, da bi tudi platformni delavci, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja, morali biti upravičeni do kolektivnih delavskih pravic. Vendar pa navedeno ne velja neomejeno – oziroma se ne nanaša na celotno vsebino kolektivnih delavskih pravic ter na vse platformne delavce, ki opravljajo delo izven delovnega razmerja. Iz dometa delovnopravnega varstva (kolektivnih delavskih pravic) je namreč treba izločiti tiste samozaposlene platformne delavce, ki so »pristno samozaposleni« oziroma se štejejo za podjetja. Prav tako na podlagi analize obravnavane literature ter pravnih virov na različnih pravnih ravneh ugotavljamo, da je za odpravo ovir pri uresničevanju kolektivnih delavskih pravic platformnih delavcev (v delovnem razmerju in izven delovnega razmerja) treba prilagoditi ureditev posameznih kolektivnih delavskih pravic oziroma sprejeti specialna zakonska pravila. V luči identificiranih ovir so v okviru doktorske disertacije predlagane številne pravne rešitve de lege ferenda, ki temeljijo predvsem na zgledu Direktive o platformnem delu ter obravnavanih primerjalnopravnih ureditev (ob upoštevanju temeljnih standardov s področja kolektivnih delavskih pravic po MOD – predvsem Konvencij MOD št. 135 in 154 ter pripadajočih priporočil). Ključno je, da zgolj zaradi tehnoloških sprememb v organizaciji delovnega procesa (ki so značilna za platformno delo) ne pride do izvotlitve temeljnih upravičenj platformnih delavcev in njihovih predstavnikov iz področja kolektivnih delavskih pravic.
Keywords: platformno delo, kolektivne delavske pravice, platformni delavci, delovno razmerje, samozaposlitev, ekonomsko odvisna oseba, delavski predstavniki, kolektivno dogovarjanje
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 74
 Full text (4,29 MB) |
2. Rast samozaposlovanja: vpliv brezposelnosti na pojav freelancerjev v državah euDoris Fesel, 2021, undergraduate thesis Abstract: Freelancing je specializirana oblika pogodbenega dela, ki ga opravlja posameznik za tretje osebe in je v zadnjih letih vedno bolj na porastu. Razlog v tem je spreminjajoči se trg dela, digitalizacija in avtomatizacija. Freelancing, tako kot samozaposlitev spada pod okrilje podjetništva. Vsi freelancerji so samozaposleni, niso pa vsi samozaposleni freelancerji. Najpogostejše panoge, v katerih le-ti delujejo, so pisanje, grafično oblikovanje, računalništvo in računovodstvo. Freelancing ima tudi sam po sebi velik vpliv na trg dela. Omogoča podjetjem dostop do predhodno nedostopnih virov, spodbuja inovacijo, zmanjša tveganja v sodelujočem podjetju in spreminja trg dela na takšen način, da imajo lastnosti in veščine posameznikov vedno večji pomen. Veliko ljudi pa je v freelancing prisiljeno, ker nima druge alternative. V tej nalogi smo na podlagi teoretične podlage in primerov, lastnih izračunov in z anketo opredelili, kako velik vpliv ima brezposelnost na freelancing. Ugotavljamo, da se vedno več ljudi odloča za freelancing zaradi želje po osamosvojitvi in svobodi. To pomeni biti sam svoj šef, lastno določanje delovnega časa, delo kjerkoli in s komerkoli. Veliko kdo pa je primoran v freelancing. Ugotavljamo, da se posamezniki odločajo za freelancing zaradi pomanjkanja drugih alternativ. Zelo pogosto pa je odločitev za freelancing kombinacija lastne želje in pomanjkanja drugih alternativ.
Keywords: freelancing, brezposelnost, samozaposlitev.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 900; Downloads: 91
Full text (1,16 MB) |
3. Poslovni načrt za podjetje Agrar servisAna Dimic-Martinovič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Poslovni načrt predstavlja osnovo za poslovanje podjetja. S poslovnim načrtom razvijemo temeljne namene in cilje, določimo strategije in taktike doseganja ciljev, ugotovimo ali je ideja izvedljiva in analiziramo trg. Poslovno načrtovanje je priprava za uresničevanje prepoznane poslovne priložnosti. Potrebno je vključiti inovativnost, obvladovanje tveganj, negotovost.
V teoretičnem delu smo predstavili pojme podjetništvo, podjetnik in podjetniški proces. Pregledali smo katere lastnosti mora imeti podjetnik, če želi biti uspešen. Predstavili smo kaj sploh je poslovno načrtovanje nato pa podrobno opisali poslovni načrt. Dotaknili smo se tudi kaj vse mora poslovni načrt vsebovat in kaj so njegove bistvene sestavine. Opisali smo kakšne so prednosti, če podjetje izdela poslovni načrt za podjetje.
Raziskava je potekala v partnerjevem podjetju Agrar servis,, popravila kmetijske mehanizacije Matej Pečar s. p. (v nadaljevanju: Agrar servis). V tem delu smo z intervjuji lastnika in treh strank ugotavljali kakšno je zadovoljstvo, prepoznavnost podjetja, povpraševanje, pričakovanje in odzivnost po storitvah s strani podjetja in s strani strank po mnenju intervjuvancev. Z analizo njihovih odgovorov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Zanimali so nas razlogi za ustanovitev podjetja, njegovo trenutno stanje na trgu in načrti za prihodnost.
Ugotovili smo da je mlado podjetje dobro situirano na trgu. Prepoznavnosti in povpraševanje sta glede na to, da je podjetje novo kar visoka. Potrdili smo tudi dejstvo da je usklajevanje med podjetjem in družinskim življenjem zelo težko in velikokrat naporno. Moramo se zavedati, da podjetje, ki je ravno pričelo s poslovanjem se težje prebija na trgu, kot podjetja, ki so že dolgo ustanovljena.
Odgovori intervjuvancev so pokazali, da so vsi zadovoljni s storitvami in da bodo v prihodnje s podjetjem Agrar servis sodelovali. Še posebej so poudarili, da ima podjetje ustrezno znanje, hiter odziv, je zanesljivo in odgovorno. Intervjuvanci menijo, da podjetje Agrar servis zaenkrat zadovoljuje njihove potrebe in, da si tudi v prihodnje želijo sodelovati s podjetjem Agrar servis.
Podjetje daje velik poudarek na kvalitetno opravljene storitve, trudi se za svoj ugled in prepoznavnost. Njihova skrb za konkurenčnost je stalna, kar potrjuje konstantno dodajanje novih pripomočkov in spodbujanje kreativnega in inovativnega razmišljanja. Ugotovili smo, da so za uspeh mladega podjetja izrednega pomena lastnosti podjetnika. Lastnik podjetja pravi, da ga veliko naučijo izkušnje s strankami in novi izzivi.
Keywords: poslovni načrt, poslovna ideja, mlado podjetje, samozaposlitev, razvoj dejavnosti
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 1594; Downloads: 216
Full text (824,12 KB) |
4. Analiza možnosti samozaposlitve na majhni kmetijiSmiljan Kos, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Današnji trend v kmetijstvu je industrializacija pridelave hrane, kar ima zraven nekaterih pozitivnih lastnosti vsekakor tudi veliko negativnih. Ena od teh je večanje kmetijskih gospodarstev, kar posledično vpliva na hitro upadanje biotske pestrosti. Zato smo se v letu 2018 odločili, da bomo analizirali možnosti samozaposlitve na majhni samooskrbni kmetiji Kos, ki obsega 1,47 ha obdelovalnih površin. Predpostavili smo, da se kmetija preusmeri v ekološko pridelavo, investira v trajni nasad malin, v sušilnico oz. liofilizator ter vzpostavi predelava v čokoladno-sadne izdelke. Uporabljene so bile metoda simulacije, ocena ekonomike preusmeritve v ekološko pridelavo ter finančna analiza. Ugotovili smo, da lahko na kmetiji Kos zagotovimo delovno mesto eni osebi za polni delovni čas (1.800 ur/leto) ter za 600 ur sezonskega dela pri obiranju malin. Skupna investicija (75.000 €) se ob predvidenem letnem denarnem toku (4.803,06 €) po statični metodi povrne po 15 letih ter 226 dneh.
Keywords: finančna analiza, samozaposlitev, majhna kmetija, ekološko kmetijstvo, ocena investicije
Published in DKUM: 07.05.2019; Views: 1672; Downloads: 197
Full text (1,03 MB) |
5. Ekonomski vidiki samozaposlitveBojana Kožuh, 2017, master's thesis/paper Abstract: Najtežje je začeti nekaj na novo. Podjetništva se lotijo le najmočnejši in najbolj pogumni. Podjetnik je oseba, ki ima ideje in nanje tudi reagira. Ima vizijo kako izboljšati obstoječo ponudbo, ki nam jo ponuja trg. Za popolno vizijo pa sta nujno potrebni strast in odločnost. Močna vizija da ideji pravi pomen. Poleg vizije ima večina podjetnikov tudi načrt A, s katerim bi jo radi uresničili. Pomembno pa se je zavedati, da je začetna vizija v veliki meri nastala na podlagi nepreverjenih domnev, zato jo je potrebno podpreti tudi z dejstvi in ne samo z zaupanjem.
Domneve so bile tudi osrednji del magistrske naloge. V osnovi lahko magistrsko nalogo razdelimo na dva dela. Prvi sklop je teoretični del, kjer je predstavljena samozaposlitev v različnih oblikah in njene glavne razlike. Eden izmed sestavnih elementov samozaposlitve je poslovni načrt, zato smo tudi temu področju namenili nekaj besed. Na podjetništvo ima prav tako močen vpliv država oz. gospodarska kriza, kar je podrobneje opisano v nadaljevanju.
Keywords: Samozaposlitev, Podjetništvo, Motivacija, Gospodarska kriza, Podjetnik
Published in DKUM: 04.05.2017; Views: 1509; Downloads: 119
Full text (1,40 MB) |
6. PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI: ŠTUDIJA PRIMERA TURISTIČNE KMETIJEPetra Horvat, 2016, undergraduate thesis Abstract: Podeželje skriva veliko podjetniških priložnosti, ampak le za tiste, ki to želijo in znajo izkoristiti. Ena najbolj znanih oblik samozaposlovanja, ki ga prakticirajo predvsem na podeželju, je registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Omenjena oblika zajema predvsem dejavnosti, ki se izvajajo na kmetijah. Predstavlja predvsem dejavnosti, ki jih lahko izvajajo ljudje na podeželju in v vaseh. Izvajalci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v večini primerov živijo na kmetiji sami, velikokrat jim je v veliko pomoč tudi družina, ki nosilcu stoji ob strani in ga tudi podpira. Velikokrat ima dopolnilna dejavnosti na kmetiji značilnosti družinskega podjetja, saj je prav družina tista, ki pomaga nosilcu pri opravljanju del, ki sodijo v to dejavnost. V večini primerov pa čez čas dejavnost prevzame tudi kateri od otrok nosilca.
Za registracijo je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Zakon tudi določa, katere dejavnosti je mogoče registrirati kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zato teh dejavnosti ni mogoče opravljati v okviru drugih oblik samozaposlitve. Za samozaposlitev imajo ljudje različne vzroke: želja po preživetju, osebnem zadovoljstvu, zagotavljanje virov za življenje za člane družine in drugi. Vprašanje pa je, ali se posameznik odloči za samozaposlitev zaradi tega, ker ne vidi drugega vira za pridobivanje dohodka ali pa se odloči zaradi dobre ideje, ki se mu je porodila.
V nalogi smo preučili, kako se je spreminjalo število samozaposlenih v preteklih letih, pa tudi razmerje med samozaposlenimi glede na spol.
S pomočjo intervjuja smo ugotovili, da registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji poteka nemoteno in enostavno, kjer so državni organi pripravljeni pomagati in da je mogoče enostavno pridobiti vse informacije, ki jih posameznik potrebuje za pričetek. Prav tako smo ugotovili, da so sicer ženske v primerjavi z moškimi kolegi še vedno »nežnejši spol«, a so v poslovnem svetu prav tako spoštovanja vredne kot moški kolegi.
Keywords: podeželje, samozaposlitev, dopolnilna dejavnost na kmetiji, kmetijstvo, družinsko podjetništvo
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 1631; Downloads: 199
Full text (606,42 KB) |
7. VLOGA IN POMEN SAMOZAPOSLOVANJA V POMURSKI REGIJIDaniel Magyar, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu obravnavamo samozaposlovanje, ki je eden izmed načinov zaposlitve posameznikov, predvsem mladih. V teoretičnem delu povzemamo predvsem pojav brezposelnosti in pomen samozaposlovanja pri zmanjševanju tega problema, motivacijo, potrebne lastnosti in pogoje za samozaposlovanje ter njegove prednosti in slabosti.
Cilj diplomskega dela je analizirati probleme brezposelnosti in samozaposlovanja v Sloveniji, predvsem v Pomurju in posebej v okviru madžarske narodne skupnosti. Dokaj podrobno predstavljamo obsežen nabor ukrepov, ki je bil v minulih letih v Pomurju izveden na tem področju. Poskušali smo odgovoriti na temeljno vprašanje, zakaj se podjetniki podajo na podjetniško pot kljub tveganju, ki jih lahko doleti.
V okviru brezposelnosti in samozaposlovanja v Pomurju smo zastavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost. Zaključujemo s predlogi morebitnih sprememb pri spodbujanju in razvoju samozaposlovanja.
Keywords: Brezposelnost, samozaposlitev, subvencije, mladi na trgu dela, ustanovitev podjetja, samozaposlovanje v Pomurju.
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1243; Downloads: 77
Full text (558,49 KB) |
8. UČINKOVITOST SUBVENCIJ ZA SAMOZAPOSLOVANJE V OS ZRSZ VELENJEAsad Agović, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Naloga obravnava področje samozaposlovanja. V uvodnem delu smo predstavili podatke o stanju na slovenskem trgu dela in na podlagi tega opisali poseben problem, ki je sicer prisoten že dlje časa, a je ob finančni in gospodarski krizi postal še bolj izpostavljen ‒ brezposelnost. Prav tako smo predstavili aktivno politiko zaposlovanja, katere namen je zmanjšati brezposelnost. Eden izmed ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja je tudi samozaposlovanje. Zato smo v nadaljevanju predstavili in povzeli teoretična izhodišča o podjetništvu in samozaposlovanju. Hkrati smo poiskali morebitne dejavnike samozaposlovanja. Prav tako smo predstavili področje subvencioniranja samozaposlitev, pri čemer smo se osredotočili na Območno enoto Zavoda za zaposlovanje Velenje.
Namen raziskovalnega dela diplomske naloge je bil analizirati podjetniški profil samozaposlenih, ki so s pomočjo subvencije za samozaposlitev začeli podjetniško pot v obdobju 2010‒2013. Analizirali smo, kako so zadovoljni z dodeljevanjem subvencije, kako je le-ta vplivala na njihovo poslovanje in zakaj so se sploh odločili za samostojno podjetniško pot. Zanimalo nas je tudi, ali njihova podjetja danes še delujejo in kaj predlagajo za izboljšanje tega področja.
Keywords: - Aktivna politika zaposlovanja
- Podjetništvo
- Samozaposlitev
- Subvencija
- Zavod za zaposlovanje
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1153; Downloads: 98
Full text (1,39 MB) |
9. Družbeni status poklicnega prevajalca na slovenskem trguMojca Šijanec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Prevajanje je profesionalna dejavnost strokovnjakov in izvedencev določenega jezikovnega in medkulturnega področja, ki prenašajo in ustrezno preoblikujejo izvirno besedilo v ciljno. Žal, dandanes vlada splošno mišljenje, da je vsakdo, ki zna nekaj besed tujega jezika, lahko tudi prevajalec. Pričujoče diplomsko delo skuša analizirati aktualni družbeni status prevajalca v Republiki Sloveniji s profesionalnega vidika, ki ga določajo trije med seboj povezani dejavniki – ekonomski položaj, družbena moč in družbeni ugled. Pogojujejo ga izobrazba, zaposlitev, ambicioznost in cilji, ki si jih zastavi posameznik oziroma določena stroka.
Teoretični del naloge poskuša opredeliti prevajalski poklic na slovenskem trgu, status prevajalca, sodobne kompetence, ki označujejo strokovno izobraženega prevajalca, zaposlitvene možnosti ter poudarja kodeks prevajalske etike.
V empiričnem delu smo s pomočjo analize spletnega anketnega vprašalnika poskušali ugotoviti trenutno stanje med slovenskimi prevajalci, kakšno stopnjo izobrazbe imajo in kako pridejo do prevodnih naročil. S primerjalno analizo cenovne politike ter strokovnega in splošnega besedila smo na podlagi povpraševanj pri agencijah, samozaposlenih in anketiranih prevajalcih pridobili vpogled v ponudbe le-teh, jih primerjali in prikazali t. i. dumping cene na slovenskem trgu. Ugotovili smo, da je regulacija prevajalskega poklica nujna za ohranitev stabilnega družbenega statusa prevajalca, saj v Sloveniji prevladujeta samozaposlitev in delo preko avtorske pogodbe, ki ju razumemo kot posledico zasičenosti trga in nelojalne konkurence.
Keywords: družbeni status poklicnega prevajalca, dumping cene, samozaposlitev, etični kodeks prevajanja, nelojalna konkurenca
Published in DKUM: 31.08.2016; Views: 1503; Downloads: 146
Full text (73,55 MB) |
10. ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI MLADIH NA TERCIARNI RAVNI IZOBRAŽEVANJAPia Ogrizek, 2015, undergraduate thesis Abstract: Svetovna gospodarska kriza v Sloveniji ni prizadela le gospodarstva, pač pa je močno zamajala tudi trg dela. Posledice krize so najbolj občutili prav mladi, ki se iz leta v leto srečujejo z vse višjo stopnjo brezposelnosti, prav tako pa imajo tudi težave pri iskanju prve zaposlitve. V tem diplomskem delu smo želeli predstaviti predvsem alternativne možnosti zaposlitev, ki bi mladim po zaključku terciarnega izobraževanja omogočile lažji prehod na trg dela, istočasno pa povečale tudi možnosti za zaposlitev.
V teoretičnem delu smo naprej predstavili razloge za brezposelnost mladih, se dotaknili standardnih in nestandardnih oblik dela, med katere kot eno izmed najbolj razširjenih oblik fleksibilne zaposlitve sodi študentsko delo, predstavili aktivne in pasivne načine iskanja zaposlitve, pri čemer smo podrobneje opredelili delo in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje ter kariernih (zaposlitvenih) centrov, raziskali zaposlitvene možnosti, med katere sodijo samozaposlitev, prekvalifikacija poklica in zaposlitev v tujini, ter nenazadnje opredelili vpliv šolske svetovalne službe oziroma svetovalnega delavca pri poklicni orientaciji učencev in dijakov v osnovni in srednji šoli.
V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med dvema skupinama študentov Filozofske fakultete v Mariboru – tistimi, ki študij zaključujejo, ter tistimi, ki so študij že zaključili. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi raziskali zaposlitvene možnosti mladih pred končanim terciarnim izobraževanjem in po njem, prav tako pa smo želeli raziskati tudi morebiten obstoj razlik med skupinama. Rezultati so pokazali, da ima sicer večina posameznikov pozitiven odnos do omenjenih alternativnih možnosti zaposlitve, vendar pa med tema dvema skupinama kljub temu prihaja do razlik. Tisti, ki so študij že zaključili, so v primerjavi s tistimi, ki študij zaključujejo, nekoliko bolj dovzetni za te možnosti, saj so z razmerami na trgu dela že seznanjeni in vedo, da po višješolski izobrazbi družboslovnih in humanističnih smeri trenutno ni povpraševanja, kar pomeni, da so primorani v iskanje zaposlitve tudi v drugih poklicih, za katere je morda zahtevana celo nižja izobrazba. Tisti, ki študij zaključujejo, na drugi strani glede svojih zaposlitvenih možnosti ostajajo optimistični, čeprav se tudi oni zavedajo razmer na trgu dela in že razmišljajo o alternativnih rešitvah, ki bi jim omogočile hitro in uspešno zaposlitev bodisi doma bodisi v tujini.
Keywords: brezposelnost mladih, zaposlitvene možnosti, samozaposlitev, prekvalifikacija poklica, delo v tujini, razlike med tistimi, ki študij zaključujejo, in tistimi, ki so študij že zaključili.
Published in DKUM: 13.10.2015; Views: 3025; Downloads: 176
Full text (1,56 MB) |
