| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Prihodnost samozaposlovanja: trendi, izzivi in priložnosti v gig ekonomiji
Matevž Antloga, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Samozaposlovanje se v zadnjem času izkazuje kot vse bolj privlačna alternativa klasičnim oblikam zaposlitve. Samozaposlitev ali tako imenovano samostojno podjetništvo omogoča inovativnim posameznikom priložnost, da sledijo svoji želji po neodvisnosti ter uresničujejo svoje podjetniške vizije. Uspeh pri delu pa od njih zahteva spretnosti na različnih področjih, za katere morda niso specializirani. V okviru diplomskega dela smo analizirali raznolike oblike samozaposlitve, razčlenili prednosti, ki spremljajo to obliko del, ter predstavili stanje, samozaposlenosti v Evropski uniji. Posebej je treba poudariti, da se številni posamezniki, ki delujejo kot samozaposleni, vse bolj vključujejo v gig ekonomijo. Gig ekonomija predstavlja gospodarstvo, v katerem sodelujejo posamezniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem kratkoročnih in začasnih nalog. Gig delavci delo ali projekte, ki jih želijo opravljati, najdejo preko različnih platform, na katerih se povezujejo z naročniki, ki potrebujejo določene storitve. Na ta način lahko gig delavci sprejemajo različna dela in ponudbe, ki ustrezajo njihovim znanjem. To jim ponuja veliko fleksibilnosti, saj lahko dela, ki jih bodo opravili, razporedijo po lastnih željah. Z različnimi deli pa pridobivajo tudi znanja in izkušnje, ki jim lahko pomagajo pri nadaljnji podjetniški poti. Na podlagi sekundarnih podatkov smo predstavili trende izzive in priložnosti, ki jih prinaša gig ekonomija. Prav tako smo opisali različne platforme in vrste del, v katere se lahko vključujejo gig delavci. V aplikativnem delu raziskave smo izvedli anketo, v katero smo vključili gig delavce iz Slovenije. Namen raziskave je bil raziskati trenutno stanje gig ekonomije v Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom smo raziskali različne vidike del, ki jih izvajajo gig delavci. Preučili smo njihovo stopnjo zadovoljstvo s tovrstnim delom ter analizirali trende, izzive in priložnosti, ki se pojavljajo. Pridobili smo vpogled v številne pozitivne vidike, ki jih prinaša gig ekonomija, ko sta fleksibilnost in lasten nadzor. Hkrati smo identificirali tudi nekatere izzive, s katerimi se soočajo gig delavci v Sloveniji, med njimi povečano konkurenco, nepredvidljivost prihodka in pomanjkanje socialnih ugodnosti. Ugotovili smo, da bo imel tehnološki napredek ključno vlogo pri oblikovanju gig ekonomij v prihodnosti.
Keywords: samozaposlovanje, samozaposleni, samostojno podjetništvo, mikropodjetništvo, gig ekonomija, gig delavci
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 356; Downloads: 57
.pdf Full text (2,49 MB)

2.
Odpravnina po pravilih agencijske pogodbe v primerjalnem pravu : doktorska disertacija
Sebastjan Kerčmar, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Odpravnina trgovskega zastopnika se v slovenski zakonodaji razlikuje od njene ureditve v Agentski direktivi in primerjalnopravnih ureditvah, poleg tega pa ne v teoriji ne v sodni praksi ni najti zadovoljivih odgovorov in usmeritev, kako jo pravilno razumeti in uveljaviti v praksi. Disertacija najprej obravnava zgodovino in cilje slovenske ureditve ter Agentske direktive, na kateri naj bi slovenska ureditev temeljila, nato pa tudi pravne ureditve, ki so bile izhodišče za ureditev odpravnine v Agentski direktivi. Leta 1986 je Agentska direktiva ponudila državam članicam t. i. nemško ureditev nadomestila kot eno od dveh možnosti implementacije, pri čemer se je večina držav članic odločila prav za omenjeni t. i. nemški model, Komisija pa je članicam v pomoč predlagala zgledovanje po bogati nemški teoriji in sodni praksi. Disertacija s pomočjo razumevanja Agentske direktive in zlasti primerjalnopravnih ureditev Nemčije, Avstrije, Italije in Belgije postavlja in obravnava temelje za pravilno razumevanje instituta odpravnine v slovenskem pravnem redu z osredotočanjem zlasti na njene posebnosti in razlike v primerjavi z Agentsko direktivo. Obravnava slovenske ureditve in s tem povezane problematike se začne že pri zakonski definiciji trgovskega zastopnika, za katerega zakon zahteva opravljanje zastopanja kot registrirane dejavnosti. Nadalje je pomembno načelo pravičnosti, ki v slovenskem zakonskem določilu, ki ureja pravico do odpravnine, ni izrecno zapisano, kar pa ne pomeni, da se to načelo v zvezi z odpravnino ne uporablja. Do odstopanj od Agentske direktive prihaja tudi pri določilu, ki v izračunu najvišjega zneska odpravnine vključuje samo provizije, in ne vseh plačil, kot na primer to določajo Agentska direktiva ter primerljivi nemška in avstrijska ureditev, ter tudi pri nekaterih drugih zakonskih določilih, ki jih disertacija podrobneje obravnava. Vsekakor pa je najpomembnejša razlika med slovensko ureditvijo in Agentsko direktivo, da poleg pravice do odpravnine, ki naj bi jo trgovskemu zastopniku OZ nudil skladno z določili Agentske direktive, OZ trgovskemu zastopniku omogoča še dve dodatni pravici do odpravnine. Prva dodatna pravica do odpravnine izhaja iz drugega dela prvega odstavka 833. člena OZ, ki temelji na posebnih okoliščinah, ki naj bi terjale plačilo odpravnine, druga pa iz njegovega četrtega odstavka, ki naj bi trgovskemu zastopniku omogočil povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi z uvajanjem proizvoda na tržišče, in vseh drugih stroškov, ki jih je imel zastopnik v zvezi z izvajanjem pogodbe, v primeru prenehanja pogodbe za določen čas pred potekom tega časa ali v primeru prenehanja pogodbe za nedoločen čas pred potekom petih let od sklenitve. Pri nobeni od dodatnih pravic do odpravnine pa ni treba, da bi naročitelj po prenehanju pogodbenega razmerja imel znatne koristi – še več, ne zahteva se niti, da bi trgovski zastopnik naročitelju pridobil nove stranke ali mu občutno povečal posle z dotedanjimi strankami. Gre torej za dodatni pravici trgovskega zastopnika, ki presegata minimalne zahteve iz Agentske direktive in do katerih naj bi bil trgovski zastopnik upravičen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, ki odstopajo od pogojev iz Agentske direktive. Na podlagi tako zastavljenih temeljev se v nadaljevanju disertacija osredotoča na odpravnine, ki se po pravilih pogodbe o trgovskem zastopanju obravnavajo v primerjalnem pravu pri nekaterih drugih, inominatnih pogodbenih tipih, nadalje pa tudi na razmerja do odškodnine, ki jo v zvezi s pogodbo o trgovskem zastopanju opredeljujeta tako Agentska direktiva kakor tudi naše zakonsko določilo. Nič od predstavljenega v disertaciji pa ne bi imelo pravega pomena v praksi, če zaradi pogostih mednarodnih elementov v tovrstnih razmerjih ne bi bilo jasno, pred katerim organom in v kateri državi lahko trgovski zastopnik uveljavlja pravice in katero pravo se pri tem uporabi, zato predmetna naloga obravnava tudi to problematiko.
Keywords: samozaposleni, trgovski zastopnik, pogodba o trgovskem zastopanju, naročitelj, plačilo, provizija, nadomestilo, odpravnina, višina odpravnine, izključitev odpravnine, odškodnina, dobra vera, pravičnost, 833. člen Obligacijskega zakonika, Direktiva 86/653/EGS, distribucijska pogodba, franšizna pogodba, komisijska pogodba
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 382; Downloads: 0
.pdf Full text (3,28 MB)

3.
Prikrita delovna razmerja : ali bodo "samozaposleni" nadomestili delavce?
Darja Senčur Peček, 2015, original scientific article

Abstract: Delovno pravo varuje delavce - osebe, ki delo opravljajo v odvisnem razmerju, tako da jim zagotavlja minimalne pravice in delovne pogoje. Njegova uporaba ni odvisna od volje pogodbenih strank, še posebej naročnika dela, ampak je prisilna. Če so v razmerju podani elementi delovnega razmerja, se oseba šteje za delavca, ki se mu priznava delovno-pravno varstvo. Da bi se varstvo zagotavljalo vsem, ki so ga potrebni, je zelo pomembna ustrezna opredelitev delovnega razmerja in pokazateljev ter kriterijev, po katerih se prepozna v praksi. Treba je ločiti med delavci in samozaposlenimi, v okviru samozaposlenih pa prepoznati ekonomsko odvisne osebe. Zelo razširjen pojav so t. i. prikrita delovna razmerja, ko se delovno razmerje navzven prikazuje kot drugo pogodbeno razmerje, v zadnjem času pogosto kot razmerje med naročnikom in (navideznim) samozaposlenim. Tovrstne prakse, ki so se tudi v Sloveniji zelo razmahnile, je treba zaustaviti, pri tem pa je ključna vloga države, ki mora poleg ustrezne zakonske razmejitve med delavci in samozaposlenimi poskrbeti tudi za učinkovit nadzor in sankcioniranje zlorab.
Keywords: delovno razmerje, delavec, samozaposleni, navidezno samozaposleni, prikrito delovno razmerje, ekonomsko odvisna oseba
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1542; Downloads: 106
.pdf Full text (454,73 KB)
This document has many files! More...

4.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Keywords: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 1567; Downloads: 161
.pdf Full text (1,28 MB)

5.
Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji
Tjaša Jager, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji bralca seznani s problematiko razmejitve oseb, ki delo opravljajo v odvisnem delovnem razmerju v relaciji do samozaposlenih oseb, poseben poudarek pa se daje podrejenosti delavca, ki je hkrati tudi temeljni razlikovalni kriterij v odnosu do samozaposlenih. Do delovnopravnega varstva so upravičene le osebe, ki delo opravljajo na temelju pogodbe o zaposlitvi in so v delovnem razmerju. V praksi pa je vse bolj razširjen pojav prikritih delovnih razmerij, v okviru katerih se delo opravlja na temelju raznih pogodb civilnega prava, četudi ima takšno razmerje vse značilnosti delovnega razmerja. Navidezni samozaposleni se predvsem zaradi stanja na trgu dela in posledično slabih možnosti drugih oblik zaposlitve sodnega varstva ne poslužujejo v zadostni meri. Odločanje o obstoju delovnega razmerja pa nedvomno predstavlja izredno kompleksno ter pravno zahtevno vprašanje delovnega prava. Uveljavljanje in dokazovanje obstoja delovnega razmerja je oteženo zaradi nejasnih, nepreglednih in izredno zapletenih pravil glede postopka, še posebej na področju rokov za uveljavljanje sodnega varstva. Področje obravnavane tematike je v slovenski zakonski ureditvi izredno pomanjkljivo urejeno, večino pravil pa je razvila in uveljavila sodna praksa. Sodišča so modernizirala definicijo delovnega razmerja in glede materialnopravnih vprašanj obstoja delovnega razmerja razvila bogato prakso. V sodni praksi so se kot pokazatelji obstoja delovnega razmerja uveljavile določene okoliščine opravljanja dela, ki so pravno relevantne pri odločanju o obstoju delovnega razmerja. Za zagotovitev doslednega spoštovanja delovnopravnih pravil na področju prikritih delovnih razmerjih bi bilo potrebno zakonsko urediti in prilagoditi procesna pravila glede rokov in zahtevkov na področju uveljavljanja obstoja delovnega razmerja, s čimer bi olajšali dostop do sodišča, obenem pa izboljšati inšpekcijsko nadzorstvo.
Keywords: delovno razmerje, domneva obstoja delovnega razmerja, načelo prednosti dejstev, omejitev avtonomije volje, elementi delovnega razmerja, osebna podrejenost, Priporočilo MOD št. 198, prikrito delovno razmerje, samozaposleni.
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 1538; Downloads: 318
.pdf Full text (1,92 MB)

6.
Določanje neodvisnega razmerja med izplačevalcem in prejemnikom dohodka za davčne namene
Marjanca Lenkič, 2016, master's thesis

Abstract: Namen dela je proučiti problem pravilne in konsistentne identifikacije razmerja posameznika, ki opravlja delo in na podlagi tega prejme plačilo, do izplačevalca dohodka. Vprašanje razmerja ni pomembno le v okviru delovnega prava, ampak je pomembno tudi za uresničevanje temeljnega cilja zakonodaje s področja osebnih davkov, to je enakega obravnavanja davčnih zavezancev z enakimi ali podobnimi dohodki. Delo predstavlja kriterije za razmejevanje neodvisnega razmerja od odvisnega razmerja in prikazuje iz tega izhajajoče razlike v obdavčitvi. Predstavljeno je tudi določanje razmerja v izbranih državah in ugotovitve Finančne uprave Republike Slovenije v davčnih inšpekcijskih nadzorih.
Keywords: obdavčitev posameznikov, neodvisno razmerje, odvisno razmerje, dohodki iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, delovno razmerje, delavec, samozaposleni
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1365; Downloads: 260
.pdf Full text (570,19 KB)

7.
Prikrite oblike delovnega razmerja s poudarkom na navideznih samozaposlenih
Severina Korez, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Delovno pravo je v funkciji zaščite delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Zaradi spremenjenih gospodarskih, tržnih ter družbenih razmer se v praksi vedno pogosteje pojavljajo razmerja, ki nimajo tradicionalne oblike delovnega razmerja in delovnopravnega varstva. Diplomsko delo Prikrite oblike delovnih razmerij s poudarkom na navideznih samozaposlenih obravnava položaj oseb v prikritih delovnih razmerjih, podrobneje pa položaj navideznih samozaposlenih. Prikrita delovna razmerja so razmerja, ki dajejo videz drugačnega razmerja, kot med strankama dejansko obstaja. Prikrita delovna razmerja imajo negativen vpliv v prvi vrsti na delavca, saj se mu na tak način odreka delovnopravno varstvo, ki bi ga moral biti deležen. Pri obravnavi prikritih delovnih razmerij je ključna jasna opredelitev elementov delovnega razmerja. Na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja lahko namreč tudi v mejnih primerih ugotovimo ali sta stranki v delovnem razmerju ali ne. Slovenska delovna zakonodaja vzpostavlja relativno dobro in trdno formalno podlago za ugotavljanje delovnega razmerja tudi v primerih prikrivanja njegove prave pravne narave. ZDR-1 v 4. čl. vsebuje definicijo oz. elemente delovnega razmerja in tako v veliki meri olajša presojo obstoja delovnega razmerja v primerih, kjer ni sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi ali ni jasno izražena vsebina pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Pri navideznih samozaposlenih govorimo o primerih, ko se osebi, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za delavca ne prizna delovnopravnega varstva, ampak se z njo, kot formalno samozaposlenim, poslovno sodeluje. Navidezno samozaposleni so tako formalno samozaposleni, dejansko pa je mogoče v teh razmerjih med naročnikom (dejansko delodajalcem) ter samozaposlenim (dejansko delavcem) prepoznati elemente delovnega razmerja. Tudi navideznim samozaposlenim je potrebno po načelu prednosti dejstev pred obliko pogodbe priznati položaj delavca ter jim zagotoviti ustrezno delovnopravno varstvo. Pravo naravo pogodbenega razmerja lahko delovno sodišče ugotovi le na podlagi tožbe navideznega samozaposlenega. Ker le-ti tožbe zaradi slabih možnosti drugih oblik zaposlitve pogosto ne upajo vložiti, ima pomembno vlogo v takšnih primerih tudi delovna inšpekcija.
Keywords: prikrita delovna razmerja, navidezni samozaposleni, delovnopravno varstvo, elementi delovnega razmerja, delavec, samozaposleni, nove oblike opravljanja dela
Published in DKUM: 19.05.2016; Views: 2511; Downloads: 374
.pdf Full text (643,58 KB)

8.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCEV V PRIMERU OUTSOURCINGA
Klemen Gregorec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Pravni položaj delavcev v primeru outsourcinga predstavlja kakšne so posledice za osebe, ki so do tedaj sodelovale v delovnem procesu delodajalca, ki se je odločil, da pogodbeno prepusti opravljanje določenih svojih dejavnosti zunanjim izvajalcem. V prvem delu diplomskega dela sem se tako osredotočil na položaj in zakonsko ureditev delavcev ter delovnega razmerja in obsega pravic, ki jim iz tega naslova pripada, saj sem v diplomskem delu skušal prikazati kakšen pa je pravni položaj oseb, ki za drugega opravljajo delo, v primeru outsourcinga in njihovo razmerje do delavcev. Tako sem v diplomskem delu izpostavil primer outsourcinga, katerega predstavljajo primeri pogodbenega prenosa dejavnosti samozaposlenim osebam, ki so za delodajalca opravljale delo v delovnem razmerju, nato pa se je delodajalec odločil, da bo z njimi le še pogodbeno sodeloval na podlagi civilnopravnih pogodb, zato so te bile primorane formalno vzpostaviti status samozaposlene osebe. Opredelil sem se do problematike t.i. navidezne samozaposlitve ter novega instituta v naši zakonodaji – ekonomsko odvisnih oseb. Na koncu sem se še osredotočil na vlogo inšpekcije za delo, ki lahko predstavlja močan mehanizem v boju proti zlorabam instituta samozaposlenih oseb, predvsem v sankcioniranju poslovnih praks, kjer delo opravlja v razmerjih navidezne samozaposlitve.
Keywords: delavec, delovno razmerje, outsourcing, samozaposleni, ekonomsko odvisne osebe, navidezna samozaposlitev, inšpekcija dela
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 2204; Downloads: 323
.pdf Full text (715,53 KB)

9.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Keywords: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 2944; Downloads: 749
.pdf Full text (714,19 KB)

10.
Izobraževanje samozaposlenih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marija Žakelj, 2008, undergraduate thesis

Keywords: izobraževanje, samozaposleni, patronažne medicinske sestre
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 1446; Downloads: 26

Search done in 3.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica