| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pričanje očividcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Igor Angelov, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Očividci imajo pomembno nalogo pri dajanju intervjuja, saj s svojimi izjavami pomembno vplivajo na preiskavo kaznivega dejanja, na njihovo izjavo se lahko opre sodba. Na pričanje vplivajo številni dejavniki, ki vplivajo na verodostojnost in zanesljivost informacij. To so: starost, spol, rasa, vpliv osebne zgodovine, kognitivne sposobnosti, popačenje in priklic informacij, faza zaznave, interpretacija dražljajev, vkodiranje v senzorični spomin, v kratkoročni in dolgoročni spomin ter kasneje priklic in obnova dogajanja. Vsi našteti dejavniki lahko kazenski proces povedejo v napačno smer, namerno (v primeru, da se priče bojijo osumljenca, ne zaupajo kazenskim postopkom zaradi maščevanja do storilca kaznivega dejanja itd.) ali nenamerno (vpliv stresa, ki povzroči drugačno videnje dogajanja, napačno prepoznavanje zaradi slabše pozornosti itd.). Zato je pomembno, da preiskovalci kaznivih dejanj ugotovijo, kako verodostojne in zanesljive so priče, morajo pa se zavedati, da lahko sami s svojo prisotnostjo pričo zavajajo na način pridobivanja informacij. V diplomski nalogi se je ugotavljal vpliv časa od storjenega kaznivega dejanja do pričanja očividca na verodostojnost podanih informacij. Kot je bilo že omenjeno, ima izbira metode zaslišanja pomembno vlogo pri ugotavljanju kaznivih dejanj, zato se je raziskovalo delovanje SAI metode. Žrtve in priče so pogostokrat pod vplivom alkohola in nedovoljenih drog, zato se je analizirala verodostojnost informacij takšnih očividcev ter vpliv starosti le-teh na zanesljivost informacij. Pomembno je tudi, kako deluje človeški spomin in način shranjevanja informacij ter zakaj pride do napak, sprememb ali popačenja informacij v spominu.
Keywords: diplomske naloge, verodostojnost pričanja, očividci, kaznivo dejanje, samoupravljani intervju
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 718; Downloads: 166
.pdf Full text (1,20 MB)

2.
Uporaba samoupravljanega intervjuja v Sloveniji : magistrsko delo
Monika Klun, 2018, master's thesis

Abstract: Pričanje očividcev lahko predstavlja edini ali glavni vir dokazov pri preiskovanju kazenskih zadev. Spomin prič na dogodek je lahko še posebej pomemben, kadar je na kraju kaznivega dejanja več prič, preiskovalci pa se ne morejo istočasno vsaki priči enako kakovostno posvetiti. Poleg tega lahko v množici prič spregledajo tudi kakšno pričo, ki bi zmogla posredovati pomembne podrobnosti. V običajnih policijskih razgovorih s pričami je pogosto zaslediti postavljanje zaprtih, sugestivnih vprašanj, kar lahko privede do napačnih informacij ali občutka podrejenosti priče. Ti dejavniki so privedli do razvoja samoupravljanega intervjuja, katerega namen je čim bolj ohraniti spomin prič na dogodek. Temelji na tehnikah ustnega kognitivnega intervjuja (npr. postavljanje odprtih vprašanj, duševna obnovitev konteksta). Gre za preiskovalno orodje, ki ni nadomestilo kasnejšemu razgovoru s pričo, omenjen pripomoček namreč lahko priče izpolnijo doma in ga nato čim prej vrnejo preiskovalcem. Samoupravljani intervju je učinkovit le, ko ga priča izpolni neposredno po kaznivem dejanju, še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali pripomore tudi k lažjemu spopadanju s stresom. Proučevano orodje ni primerno za vsakogar, izvzete so namreč lahko tiste priče, ki imajo težave s pisnim izražanjem (npr. ljudje z disleksijo) in motivacijo. V drugem delu magistrske naloge je bila uporabljena empirična metoda. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila izvedena raziskava, katere cilj je bil primerjati točnost spominske obnove udeležencev, ki so izpolnjevali samoupravljani intervju in sodelujočih v kognitivnem intervjuju. Ugotovili smo, da bi samoupravljani intervju lahko pripomogel k boljšemu preiskovanju kazenskih zadev tudi v Sloveniji, saj so ugotovitve naše pilotne študije pokazale, da je bilo z njim zbranih več točnih podrobnosti kot s kognitivnim intervjujem. Ugotovitev naše raziskave sicer ni mogoče posplošiti na celotno populacijo, mogoče pa jo je razumeti kot izhodišče za razpravo in obravnavo vprašanj o sodobnejših, učinkovitejših in etično sprejemljivejših razgovorih za pridobivanje informacij od prič kaznivih dejanj v slovenskem pravosodnem sistemu.
Keywords: magistrska dela, pričanja, samoupravljani intervju, kognitivni intervju, priče, preiskava, Slovenija
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 992; Downloads: 192
.pdf Full text (774,84 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica