| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ženski dominikanski samostani na slovenskem v srednjem veku : magistrsko delo
Samanta Mulec, 2023, master's thesis

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava samostanov uboštvenih redov na Slovenskem v srednjem veku, s poudarkom na ženskih dominikanskih samostanih. Samostani in redovi imajo tako na Slovenskem kot drugod po svetu različno zgodovino in dogajanje. Ustanovitev samostanov in njihov razvoj sta tesno povezana s širjenjem in z utrjevanjem katoliške vere; prav tako so imeli pomembno vlogo tudi v kulturnem in družbenem življenju, gospodarstvu, izobraževanju, znanosti itn. Na slovenskem območju so se v srednjem veku naselili vsi pomembnejši samostanski redovi, ki so bili izjemnega pomena tako za sam prostor kot njegovo prebivalstvo. Z razvojem mest in s spremenjenim načinom življenja so se pojavili uboštveni redovi. V tem delu bo izpostavljen dominikanski red, ki se je močno posvečal pridiganju in dušnemu pastirstvu nasploh. Predvsem pa je glavni namen izpostaviti dominikanke, katerih prvenstvena naloga sta bila vzgoja in izobraževanje plemiških deklet. Kljub dosedanji izčrpni literaturi so predvsem zaradi pomembnosti svojega dela še vedno premalo izpostavljene in omenjene.
Keywords: Srednji vek, samostani, uboštveni redovi, dominikanci, dominikanke, vzgoja in izobraževanje.
Published in DKUM: 28.11.2023; Views: 234; Downloads: 54
.pdf Full text (994,74 KB)

2.
PRIMERJAVA VINOGRADNIŠTVA MED MARIBOROM IN PTUJEM V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU
Andreja Vozlič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vinogradništvo je še dandanes pomembna kmetijska panoga na področju Slovenije. Ne le da združuje ljudi, nudi nekaterim ljudem tudi kruh, ampak nas predstavlja tudi v svetu, saj se lahko pohvalimo z dobrimi kvalitetnimi vini. Danes je sicer gojenje, obdelava, predelava grozdja v vino veliko lažja kot bomo v nadaljevanju videli v primerjavi s preteklostjo vinogradništva. Pri našem diplomskem delu pa smo se najbolj osredotočili na Slovenske gorice, kjer smo primerjali panogo vinogradništva od začetka trte na naših tleh, še najbolj pa se poglobili v primerjanje vinogradništva med mesti Maribor in Ptuj v času visokega in poznega srednjega veka. V obeh mestih so bili najpomembnejši za razvoj vinogradništva samostani. Vino so potrebovali pri bogoslužju in v vsakdanjem dnevu kot dodatek slabi prehrani. Bili so tudi izobraženi in skoraj edini, ki so imeli postopke zapisane in so se tudi učili ter raziskovali kako priti do boljše kakovosti vin. Kasneje jim je bil interes še trgovanje z vinom, ki je takrat prinašalo lep dobiček, še posebej, če je bilo vino okusno. Z vinogradništvom so se pričeli ukvarjati tudi meščani in svobodni ljudje, ki so tudi videli v trgovini z vinom zaslužek. Tako so se ob vinogradništvu začele razvijati tudi druge obrti, ki so bile povezane z goricami in kletmi. Ena izmed njih je bila na primer sodarstvo. Med prej omenjenimi mesti pa je čez čas prišlo do napetosti, kjer je bilo vpleteno tudi mesto Slovenska Bistrica. Vzrok za nastale spore je predstavljala vinska trgovina. Vsa tri mesta so si želela nadvlade nad drugimi, saj kot smo že omenili je bila ta trgovina zelo dobičkonosna. Spor se je prelevil celo v pravo vinsko vojno, ki je trajala precej časa in je odločala o razvoju in življenju teh mest. Vinograde pa so v zgodovini prizadele tudi vremenske razmere, ki so jih včasih v celoti uničile in tako naredile veliko škodo. Škoda pa je nastala tudi zaradi živine, ki je dobesedno pojedla pridelek. Čez čas pa so iz tujine prihajale skupaj s sadikami trt tudi različne bolezni, s katerimi so se morali boriti v preteklosti. Najhujše izgube pa so doživljali prebivalci in vinogradi ob vdoru Turkov, ki so včasih do tal uničili zemljo ter pobili ljudi ali jih odpeljali v suženjstvo.
Keywords: zgodovina, srednji vek, vinogradništvo, Maribor, Ptuj, samostani, meščani, vinska trgovina, vinska vojna.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1556; Downloads: 145
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
4.
KARTUZIJA PLETERJE V LISTINAH CELJSKIH GROFOV
Mateja Jordan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Listine so neprecenljiv vir srednjeveških dokumentov in predstavljajo zapis o nekem preteklem pravnem dejanju. Njihov pomen je predvsem v vsebinsko – pravnem pogledu. Nenehno združevanje z Bogom je bil osnovni ideal kartuzijanov in namen njihovega življenja. Razmišljanje o smrti, čaščenje Boga, obhajanje aniverzarija v samostanskih cerkvah, vnaprejšnja zagotovitev pokopa v želeni cerkveni ustanovi in večne maše so bili razlogi ustanoviteljev samostanov, da so izdajali listine s takšno vsebino. Z listinami je bila vzpostavljena simbolna povezava med izstaviteljem in Bogom. S slovenskimi kartuzijami so bili kot njihovi dobrotniki in zaščitniki izredno tesno povezani pripadniki rodbine Žovneških, kasneje grofje Celjski, ki so jim s svojimi darovnicami in privilegijskimi listinami omogočali podlago za njihovo eksistenco, z njihovim izumrtjem in s splošno krizo verskega življenja pa so le-te pričele gospodarsko in duhovno nazadovati. J. Mlinarič je v monografiji Kartuzija Pleterje ugotovil, da je tudi Hermana II., skladno s posvetnimi in religioznimi nagibi darovalcev, k ustanovitvi pleterske kartuzije, kjer bi našel svoj poslednji mir vodila misel, da je na svetu vse minljivo, da ima človek vsako posest le od Boga v fevdu in da so njegova prava lastnina le njegova dobra dela...
Keywords: listine, celjski grofje, samostani, Kartuzija Pleterje, srednji vek, darovanja, posest, pečati
Published in DKUM: 03.11.2014; Views: 1999; Downloads: 223
.pdf Full text (302,65 KB)

5.
Samostani na Slovenskem kot del slovenske kulturne zgodovine
Ines Štuhec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni samostani na Slovenskem ter njihove dejavnosti kot del slovenske kulturne zgodovine. Na začetku sem predstavila, kaj so meniški redovi in samostani ter nastanek samostanov. V nadaljevanju sem navedla redove na Slovenskem, ki sem jih razdelila glede na čas nastanka, spol in njihovo dejavnost, kot so umetnost, zdravstvena in karitativna dejavnost, šolstvo, gospodarstvo in znanost. Na koncu sem omenila še nekatere redovnike in redovnice, ki so pomembno vplivali na kulturno ter jezikovno in narodno zavest Slovencev.
Keywords: Samostani, meniški redovi, menihi, redovniki in redovnice, dejavnosti redovnikov.
Published in DKUM: 05.09.2011; Views: 4640; Downloads: 752
.pdf Full text (2,88 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica