| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
TREMA UČENCEV ČETRTEGA IN OSMEGA RAZREDA PRED NASTOPANJEM V OSNOVNI ŠOLI
Danijel Fujs, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika čustev, strahu, treme, samospoštovanja ter napotki, kako uspešno premagati tremo pred javnim nastopanjem. Želeli smo ugotoviti, kako trema vpliva na počutje učencev četrtih in osmih razredov, kadar imajo glasbeni nastop, se pravi, ko morajo peti, plesati, igrati na inštrument ter kadar imajo verbalni nastop, ko morajo odgovarjati na vprašanja. Med drugim smo želeli ugotoviti kako z leti zaznavamo svojo samopodobo, ali ima trema pred glasbenim oziroma verbalnim nastopom pozitiven ali negativen učinek, kakšen odnos imajo mlajši in starejši otroci do učiteljev, svojih družinskih članov, sošolcev. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike čustev, strahu, treme, samospoštovanje ter napotke kako se treme znebimo oziroma jo reduciramo. Empirični del diplomskega je bil izveden s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da je trema v večji meri prisotna pri učencih osmih razredov. Učenci imajo večjo tremo na področju glasbenih spretnosti kot verbalnih. Ugotavljali smo kako njihova samopodoba vpliva na tremo in ugotovili, da imajo mlajši učenci o sebi pozitivnejše mnenje in manj treme. Zanimale so nas metode učencev, s katerimi si pomagajo pri premagovanju treme, pri čemer so v ospredju globoko dihanje, razmišljanje o lepih stvareh, osredotočanje na nastop ter smejanje. Iz rezultatov je razvidno, da si učenci osmih razredov pri premagovanju treme največkrat pomagajo sami, učenci četrtih razredov pa se po pomoč zatečejo k staršem.
Keywords: čustva, trema, strah, samospoštovanje, javno nastopanje, glasbene spretnosti
Published: 09.10.2009; Views: 2889; Downloads: 437
.pdf Full text (638,21 KB)

2.
DEJAVNIKI ODNOSA MED UČITELJEM IN UČENCI V OSNOVNI ŠOLI
Magda Slokar Čevdek, 2010, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi izhajamo iz teze, da je kvaliteten odnos med učiteljem in učenci aksiom, na katerem temelji uspešen vzgojno-izobraževalni proces, celoten etos šole in organizacijska kultura v šolstvu. Medsebojni odnos je tisti element vzgojno-izobraževalnega procesa, od katerega je odvisna njegova uspešnost. Magistrska naloga obravnava odnose med učitelji in učenci v osnovni šoli z vidika učitelja. Predstavljeni so nekateri dejavniki medsebojnih odnosov, ki se pojavljajo v literaturi, ter rezultati raziskave odnosa med učiteljem in učenci med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji. Namen raziskave je bil poiskati osnove za izboljšanje kvalitete odnosa med učiteljem in učenci z vidika učiteljev, zato smo raziskovali, kako učitelji ocenjujejo kvaliteto lastnega odnosa z učenci, svoje samospoštovanje, svojo sposobnost empatije, lasten smisel za humor, svojo uspešnost pri komunikaciji, lastno dodatno strokovno izpopolnjevanje in svoje IKT-kompetence. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je kakovost odnosa med učiteljem in učenci povezana z naštetimi dejavniki. Raziskava, opravljena na vzorcu 205 osnovnošolskih predmetnih učiteljev, je pokazala, da imajo anketirani učitelji sorazmeroma dobre odnose z učenci ter da obstaja statistično pomembna pozitivna povezanost med odnosom učitelja z učenci ter naslednjimi dejavniki: učiteljevim samospoštovanjem, njegovimi komunikacijskimi spretnostmi, vključevanjem humorja v delo, učiteljevimi IKT- kompetencami, njegovo empatijo ter njenimi faktorji: zavzemanjem perspektive, domišljijo in empatičnim zanimanjem. Osebna prizadetost učitelja in kakovost njegovega odnosa z učenci pa sta v negativni odvisnosti. Presenetljivo pa se med odnosom učitelj—učenec in učiteljevim dodatnim strokovnim izpopolnjevanjem ni pokazala statistično pomembna povezanost. Veliko obravnavanih dejavnikov je tudi medsebojno povezanih, torej izboljšanje vrednosti katerega koli izmed njih ne pomeni le izboljšanje kakovosti odnosa med učiteljem in učenci, temveč tudi izboljšanje ostalih obravnavanih dejavnikov.
Keywords: odnos med učiteljem in učencem, dejavniki medsebojnega odnosa, samospoštovanje, empatija, smisel za humor, komunikacija, dodatno strokovno izpopolnjevanje, IKT-kompetence
Published: 19.08.2010; Views: 5050; Downloads: 1181
.pdf Full text (2,19 MB)

3.
POVEZANOST SAMOPODOBE IN GLASBENE IZOBRAZBE PRI OSNOVNOŠOLCIH
Saša Šeško, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča samopodobe, samospoštovanja in samoučinkovitosti ter njihov razvoj in povezanost med njimi v povezavi z glasbenim izobraževanjem. Namen empiričnega dela je bil preveriti povezanost konceptov samospoštovanja in samoučinkovitosti z glasbeno izobrazbo pri osnovnošolcih (N = 153). Cilji izvedene raziskave so bili nadalje preveriti stopnjo povezanosti samospoštovanja in samoučinkovitosti s splošnim učnim uspehom ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na spol in starost. Rezultati so pokazali, da ni razlik glede na spol v stopnji samospoštovanja, obstajajo pa pomembne razlike glede na spol v stopnji samoučinkovitosti. Samospoštovanje in samoučinkovitost sta močno povezana z učnim uspehom in z oceno pri pouku glasbe. Povezanost med oceno pri inštrumentu in samospoštovanjem ne obstaja, medtem ko obstaja povezanost med oceno pri inštrumentu in samoučinkovitostjo. Samospoštovanje in samoučinkovitost nista povezana z oceno pri nauku o glasbi. Prav tako nismo ugotovili povezanosti med starostjo učencev ter samospoštovanjem in samoučinkovitostjo. Pri ugotavljanju razlik med tistimi učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne, smo odkrili pomembne razlike tako v stopnji samospoštovanja kot tudi v stopnji samoučinkovitosti, ki sta bolj izraženi pri posameznikih, ki obiskujejo glasbeno šolo. Iz tega lahko povzamemo, da so učinki aktivnega ukvarjanja z glasbo na samospoštovanje in samoučinkovitost pozitivni, zato bi lahko v sistemu osnovnega šolanja namenili večjo pozornost temu vzvodu, ki nam zelo učinkovito pomaga pri oblikovanju otrokove zdrave samopodobe.
Keywords: Samopodoba, samospoštovanje, samoučinkovitost, vplivi glasbe, glasbena izobrazba.
Published: 06.07.2010; Views: 1726; Downloads: 416
.pdf Full text (386,89 KB)

4.
Povezanost nasilja s psihično, socialno in ekonomsko kvaliteto življenja
Ines Blagovič, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil teoretično in empirično obravnavati fenomen nasilja nad ženskami in raziskati, kako se različne oblike nasilja povezujejo s socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter stopnjo samospoštovanja. V raziskavi smo na slovenskem vzorcu žensk, preverili, v kolikšni meri se različne vrste nasilja povezujejo s konstruktom samospoštovanja in splošno kvaliteto življenja. Nadalje smo preverili povezanost med statusom zaposlitve, stopnjo samospoštovanja in stopnjo kvalitete življenja. V navezavi s statusom zaposlitve nas je zanimalo, ali med zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženkami (žrtvami nasilja) prihaja do pomembnih razlik v stopnji doživljanja nasilja. V raziskavi je sodelovalo 120 udeleženk. 51 udeleženk je sestavljalo institucionalni vzorec; udeleženke, ki smo jih zajeli znotraj institucij za pomoč žrtvam nasilja (materinski domovi, varne hiše, svetovalnice). Neinstistucionalni vzorec pa sestavlja 69 naključno izbranih udeleženk. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo NorVold vprašalnika o zlorabah (NorVold Abuse Questionnaire-NorAQ), Lestvico kvalitete življenja (Subjective Quality of Life Scale) in Lestvico samospoštovanja (Rosenberg Self-Esteem Scale-RSES). Udeleženke so na slednje odgovarjale preko spleta (N = 104) ali v obliki papir-svinčnik (N = 16) od avgusta 2015 do januarja 2016. Analiza rezultatov je pokazala, da se je doživljanje nasilja (psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega) statistično pomembno odražalo z nižjimi končnimi vrednostmi na Lestvici samospoštovanja in Lestvici kvalitete življenja. Magistrska naloga s svojimi ugotovitvami prispeva k spoznanjem na obravnavanem področju, saj natančneje obravnava povezanosti različnih vrst nasilja s socialno, ekonomsko in psihično kvaliteto življenja ter konstruktom samospoštovanja. Dobljeni rezultati opozarjajo na potrebo po drugačnem načinu obravnave nasilja nad ženskami.
Keywords: Nasilje nad ženskami, socialna kvaliteta življenja, psihična kvaliteta življenja, ekonomska kvaliteta življenja, samospoštovanje.
Published: 09.05.2016; Views: 1030; Downloads: 88
.pdf Full text (941,41 KB)

5.
PREDSTAVITEV PROJEKTA KDO SEM IN KAJ ZMOREM
Svetlana Ninić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del predstavlja spoznanja o razvijanju pozitivne samopodobe pri predšolskem otroku ter njene značilnosti. Predstavlja načine, kako otroku pomagati pri razvijanju samopodobe. Oskar Autor (1989) razlaga definicijo vzgoje takole: "Prenašanje izkušenj starejše generacije na mlajšo. Je načrten proces vplivanja na otroke in mladino. Je proces preoblikovanja človekove osebnosti. Vzgoja je nenehen proces oblikovanja in samooblikovanja človekove osebnosti, ki poteka v skladu z nekim ciljem." Prenašanje izkušenj starejše generacije na mlajšo razumem kot priznavanje otroka z vsemi njegovimi razvojnimi značilnostmi. Otroke naj bi vzgajali ljudje s pozitivno samopodobo in tako pozitivno vplivali nanje ter jim pomagali, da se oblikujejo v samozavestne in odgovorne posameznike. Predšolsko obdobje je temelj za zdrav razvoj otrokove osebnosti. Doživeti mora tako poraze kot zmage in se naučiti živeti z njimi. V vrtcu gre skozi proces socializacije, ki se ukvarja s procesom vključevanja posameznika v družbo. "Socializacija se ukvarja z vključevanjem posameznika v družbo, vzgoja pa govori še o tem, kako se posameznik odvaja od vzgojitelja, govori o osamosvojitvi, govori o tem, kako iz odvisnosti nastane avtonomija, iz nemoči moč. Gre za temeljno pedagoško delovanje. Vzgoja je širša kot socializacija z vidika ciljev. Z vidika procesa pa je obratno: vzgoja je ustvarjanje družbenega bitja, socializacija pa je nastajanje družbenega bitja." (prof. Robi Kroflič, predavanje: Predmet pedagogika). Cilj projekta "Kdo sem in kaj zmorem" je, da otroci začutijo, da so vredni, da zmorejo, da so zaželeni ter brezpogojno sprejeti. Ob priznavanju tega se šele lahko odprejo in sodelujejo brez predsodkov in stisk. Pogoj za razvijanje zdrave samopodobe je, da se otroci sprejemajo takšne, kakršni so, in da se lahko odločajo o svojem vedenju. Skozi projekt so to lahko okušali in preizkušali. Projekt služi kot osnova za nadaljnje učenje medsebojnih odnosov. Učili so se ob lastnih napakah. Začutili so, da so kljub napakam sprejeti in da vedno lahko zlezejo v naročje odraslih. V empiričnem delu so opisani postopki in metode, ki pripomorejo k oblikovanju samopodobe. Otroci so bili kompetentni spremljevalci projekta, ki so s svojim razmišljanjem in analizami pripomogli, da je projekt živel od začetka do konca.
Keywords: Ključne besede: predšolska vzgoja, samopodoba, samospoštovanje, idealni jaz, ustvarjalnost, radovednost, sprejemanje samega sebe, projekt.
Published: 23.12.2010; Views: 2122; Downloads: 243
.pdf Full text (703,53 KB)

6.
SAMOPODOBA PETOŠOLCEV S POUDARKOM NA GLASBENEM PODROČJU
Sergeja Apat, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča samopodobe, samospoštovanja, njihov razvoj in vplivi na posameznika in njegovo življenje ter povezanost samopodobe z različnimi področji, predvsem z aktivnim ukvarjanjem na glasbenem področju. Namen empiričnega dela je bil preveriti povezanost konceptov samopodobe in samospoštovanja z aktivnim glasbenim ukvarjanjem pri petošolcih (N = 253). Cilji izvedene raziskave so bili preveriti stopnjo povezanosti splošne samopodobe s samopodobo na glasbenem področju, zanimal nas je vpliv zaključne ocene na samopodobo učenca ter vpliv okolja in spola na samopodobo učencev. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike glede na spol pri samopodobi, samospoštovanje in samopodoba sta močno povezana z učenčevimi učnimi uspehi, glede na okolje pa do razlik aktivnega ukvarjanja z glasbeno samopodobo ne prihaja. Preverili smo tudi povezanost glasbenih in športnih aktivnosti in prišli do zaključka, da posameznik ponavadi izbere le eno vrsto aktivnosti v prostem času, bodisi na glasbenem bodisi na športnem področju. Povzamemo lahko, da učinki ukvarjanja z glasbenimi akivnostmi pozitivno vplivajo na samopodobo petošolcev, zato bi lahko v sistemu osnovnega šolanja namenili več časa za ukvarjanje s tovrstnimi dejavnostmi, ki vzpodbujajo zdravo samopodobo posameznika.
Keywords: Samopodoba, samospoštovanje, glasbena aktivnost, vplivi glasbe, glasbena izobrazba
Published: 10.02.2011; Views: 1372; Downloads: 232
.pdf Full text (1,10 MB)

7.
8.
SPODBUJANJE OTROKOVEGA SAMOSPOŠTOVANJA V VRTCU
Nevena Kobal Soršak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Samospoštovanje, ki je zelo pomembno za razvoj osebnosti posameznika oz. otroka, pomeni, kakšno lastno vrednost si posameznik priznava. Pri tem gre za občutek, ki ga ima posameznik o sebi. V osrednjem delu diplomske naloge, ki je teoretična, je največji poudarek na pojmu samospoštovanje, kako se to razvija, oblikuje in kakšno samospoštovanje lahko ima posameznik. Ljudje pa pojem samospoštovanje marsikdaj enačimo s pojmoma samopodoba in samozavest, zato diplomsko delo podaja tudi definiciji omenjenih pojmov, ki sta vendarle v tesni povezanosti s samospoštovanjem. Diplomsko delo nam tudi podaja, na kakšen način lahko spodbujamo samospoštovanje pri otrocih. Ker otrok odnos do sebe razvija ob lastnih izkušnjah in ob sporočilih, ki jih dobiva od drugih, lahko tudi vzgojitelji in učitelji marsikdaj prispevamo, da si otrok doda večjo vrednost in si razvije samospoštovanje. V nalogi smo ugotavljali sledeče hipoteze: samospoštovanje lahko razvijamo; na otrokovo samospoštovanje doma vplivajo starši, v vrtcu pa vzgojitelji; otrok z visokim samospoštovanjem je zadovoljnejši in uspešnejši v življenju.
Keywords: spodbujanje, samospoštovanje, otrok, vrtec, samopodoba, samozavest, razvoj, razvojni dejavniki, socialni dejavniki
Published: 11.09.2012; Views: 1191; Downloads: 289
.pdf Full text (387,66 KB)

9.
Samopodoba in samospoštovanje ter šolska uspešnost
Bojan Musil, 2010, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Keywords: šolski uspeh, dejavniki šolskega uspeha, dijaki, samopodoba, samospoštovanje
Published: 07.06.2012; Views: 1396; Downloads: 148
URL Link to full text

10.
VREDNOTE IN RAZVAJENOST-PROBLEMA SODOBNE DRUŽBE
Neva Slaček, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali področji razvajenosti vzgoje otrok z vrednotami. Spoznali smo pomen pristopa k vzgoji na podlagi temeljnih človeških vrednot. Odkrivali smo, kje se začnejo korenine razvajenosti pri otrocih ter kako jo rešujemo, ko se je že dodobra razrasla. Raziskali smo, ali odsotnost temeljnih človeških vrednot pri otrocih nujno vodi k takšni ali drugačni obliki osebnostnih ali vedenjskih motenj. Zelo pomembno področje povezano z vrednotami je obravnava otroka kot posameznika, kot edinstvene osebnosti. Izpostavili smo tri avtorje oziroma terapevte s področja dela z mladostniki, razvajenosti ter osebnostno in vedenjsko motenih mladostnikov. Na koncu smo pojasnili, kakšen vpliv na otroka ima vzgoja in odnos staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter ostalega šolskega osebja.
Keywords: razvajenost, vrednote, družina, vzgoja, samospoštovanje, samozavest, stres
Published: 02.08.2012; Views: 2372; Downloads: 352
.pdf Full text (608,57 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica