| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami v obdobju zgodnjega otroštva : magistrsko delo
Nastasja Urankar, 2022, master's thesis

Abstract: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav. Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja.
Keywords: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje.
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 835; Downloads: 171
.pdf Full text (1,55 MB)

2.
Različni vidiki uporabe pametnega telefona in učno delovanje srednješolcev : magistrsko delo
Tjaša Ignatijev, 2021, master's thesis

Abstract: Mladostniki preživijo veliko svojega časa na pametnih telefonih, zato smo v naši magistrski nalogi izhajali iz vprašanja, kakšno povezavo imajo različni vidiki uporabe pametnega telefona z učenjem in učnim uspehom srednješolcev. Osrednji namen naše raziskave je bil podrobneje preučiti vlogo pogostosti uporabe, motivov za uporabo in zasvojenosti s pametnim telefonom pri napovedovanju učnega uspeha, učne samoregulacije in učne zavzetosti. Na vzorcu 464 slovenskih srednješolcev smo uporabili štiri lestvice: vprašalnik o motivih za uporabo pametnega telefona, kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom SAS-SV, prilagojeno različico vprašalnika motivacijskih strategij MSLQ ter vprašalnik učne zavzetosti UWES-S. Vključili smo še vprašanja o uporabi aplikacij na pametnem telefonu ter subjektivno in objektivno oceno časa uporabe pametnega telefona. Rezultati so pokazali, da srednješolci svoj čas uporabe pametnega telefona podcenjujejo – tega v povprečju uporabljajo štiri ure na dan, predvsem iz praktičnih in socialnih motivov. 33 % dijakov je izražalo visoko stopnjo tveganja zasvojenosti s pametnim telefonom. V primerjavi s skupino z nižjo stopnjo tveganja za zasvojenost ti srednješolci pametni telefon uporabljajo pogosteje ter kažejo nižjo stopnjo motivacijske samoregulacije in učne zavzetosti. Analiza rezultatov je pokazala, da pogostost uporabe negativno napoveduje metakognitivno in motivacijsko samoregulacijo ter učno zavzetost. Motivi za uporabo pametnega telefona različno (pozitivno in negativno) napovedujejo vključene vidike učne dejavnosti srednješolcev. Pri tem so se instrumentalni motivi pokazali kot pozitiven napovednik učnega procesa dijakov, socialni motivi pa niso pomemben napovednik nobene od vključenih spremenljivk. Za samoporočano zasvojenost s pametnim telefonom pa so rezultati pokazali, da ta negativno napoveduje motivacijski vidik učnega delovanja srednješolcev. Za obravnavano področje vidimo še veliko možnosti za raziskovanje, praktične implikacije pa so dobrodošle predvsem v izobraževalnem kontekstu.
Keywords: Uporaba pametnega telefona, motivi za uporabo pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna zavzetost
Published in DKUM: 02.12.2021; Views: 1217; Downloads: 135
.pdf Full text (1,49 MB)

3.
Uporaba elektronskih šolskih sistemov pri starših učencev osnovne šole: pogostost, motivi za uporabo in povezanost z vidika starševskega vedenja ter učnega delovanja otrok
Katja Ravnikar, Ana Marie Starina, 2019, master's thesis

Abstract: S šolskim letom 2007/2008 so slovenske osnovne in srednje šole dobile možnost uporabe storitve elektronske redovalnice (Pirc, 2008). V magistrski nalogi smo obravnavali posamezne motive in pogostost uporabe e-šolskih sistemov s strani staršev v povezavi z vidiki samoregulacije učenja in zaznavanjem starševstva pri učencih. V vzorec raziskave smo vključili 288 učencev predmetne stopnje in njihovih starše iz devetih različnih osnovnih šol. Udeleženci so reševali paketke vprašalnikov, ki so za učence vključevali: Vprašalnik stališč do e-redovalnice, Vprašalnik samoregulacije v učni situaciji (MSLQ) in Lestvico zaznavanja starševstva (POPs) ter za starše: Vprašalnik stališč do e-redovalnice in motivov ter pogostosti za uporabo e-šolskih sistemov in Vprašalnik družinske vključenosti (FIQ-E). Izvedli smo tudi intervjuje z izbranim predstavnikom na vseh udeleženih šolah. Ugotovili smo, da se motivi vezani na nadzor in pogostejša uporaba e-šolskih sistemov s strani staršev, negativno povezujejo z učnim uspehom učencev. Hkrati pa se motivi vezani na nadzor statistično pomembno negativno povezujejo tudi z zaznavanjem starševstva s strani učencev, kar se nanaša na podpiranje avtonomije in zaznavanje vključenosti. Pogostost uporabe e-šolskih orodij se statistično pomembno razlikuje med starši, ki uporabljajo osnovni paket in starši, ki uporabljajo plačljivi paket. Uporaba e-šolskih sistemov staršev, ki imajo plačljivi paket bolj izhaja iz motivov vezanih na nadzor in komunikacijo, v primerjavi s starši, ki imajo samo osnovni paket.
Keywords: e-šolski sistemi, samoregulacija, vključevanje staršev v šolo, komunikacija med šolo in starši, nadzor, zaznavanje starševstva
Published in DKUM: 18.10.2019; Views: 1207; Downloads: 148
.pdf Full text (1,87 MB)

4.
Samoregulacija in samokontrola v povezavi s tveganim spolnim vedenjem
Alja Nedelko, 2019, master's thesis

Abstract: Tvegano vedenje je pogosto predvsem med mladostniki, vendar zelo pogosto pusti posledice v kasnejših življenjskih obdobjih. Tvegano spolno vedenje je tesno povezano s samoregulacijo in samokontrolo, ki se oblikujeta od otroštva pa vse do odraslosti. Starši igrajo pomembno vlogo pri seznanjanju otrok s tveganim spolnim vedenjem in deloma tudi pri tem, do katere mere se bo pri otroku razvila samoregulacija in samokontrola. Namen naše magistrske naloge je bil ugotoviti, kako se samoregulacija in samokontrola povezujeta s tveganim spolnim vedenjem. Podatke smo pridobili s tremi vprašalniki (Vprašalnik samoregulacije – ASRI, Lestvica samokontrole in Vprašalnik tveganega spolnega vedenja – SRS). V raziskavo so bili vključeni dijaki, ki obiskujejo gimnazijo na območju Podravske regije. Rezultati so pokazali, da se višja izražena stopnja samoregulacije in samokontrole med mladostniki povezuje z nižjo stopnjo vpletenosti v tvegana spolna vedenja. Pokazale so se statistično pomembne razlike med spoloma, kjer smo ugotovili, da so fantje tisti, ki so bolj vpleteni v tvegana spolna vedenja kot dekleta. Prav tako so se pokazale statistično pomembne razlike med spoloma v smeri, da so fantje tisti, ki so pogosteje vpleteni v nezaščitene spolne odnose. Rezultati so v večji meri potrdili naše hipoteze in predvidevanja. Izsledki raziskave so ključni predvsem za ozaveščanje mladostnikov in staršev o tveganem spolnem vedenju.
Keywords: samoregulacija, samokontrola, tvegano spolno vedenje, mladostništvo, tvegano vedenje
Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 1379; Downloads: 188
.pdf Full text (902,12 KB)

5.
Povezanost individualnih in družinskih dejavnikov s samoregulacijo v mladostništvu
Valentina Merc, 2019, master's thesis

Abstract: V obdobju mladostništva pride do veliko sprememb na kognitivnem, čustvenem, osebnem in socialnem področju, razvija pa se tudi posameznikova identiteta. Za obdobje mladostništva je značilno veliko nihanj na vseh življenjskih področjih. V mladostništvu se razvija tudi posameznikova zmožnost samoregulacije. Samoregulacija je sposobnost posameznika, da lahko zavestno spremeni svoje misli in občutke glede na zunanjo situacijo ter ostane še naprej usmerjen k cilju. Gre za proces, ki se razvija skozi celotno življenje in se povezuje z različnimi dejavniki. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, s katerimi individualnimi in družinskimi dejavniki se samoregulacija povezuje v obdobju mladostništva. V raziskavi je sodelovalo 156 mladostnikov, od tega 70 osnovnošolcev in 86 srednješolcev. Udeleženci so reševali Vprašalnik samoregulacije za mladostnike – ASRI, Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike – IPPA in Vprašalnik o tveganih vedenjih pri mladostnikih – ARQ. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS 22.0.0.0. Ugotovili smo, da prihaja do šibke povezave med izraženo samoregulacijo in odnosom oz. navezanostjo na mamo. Do zmerne povezave prihaja med izraženo samoregulacijo in socialno-ekonomskim statusom družine mladostnika. Se pa s socialno-ekonomskim statusom družine visoko povezuje dolgoročna samoregulacija mladostnikov. Prav tako smo ugotovili, da se nižja stopnja samoregulacij povezuje z več tveganimi vedenji. Zanimalo nas je tudi, ali se višja stopnja samoregulacije povezuje z boljšim šolskim uspehom, kjer smo tudi ugotovili šibko povezavo.
Keywords: samoregulacija, mladostništvo, dejavniki samoregulacije, tvegana vedenja, ASRI, ARQ, IPPA
Published in DKUM: 02.08.2019; Views: 1223; Downloads: 152
.pdf Full text (477,72 KB)

6.
Subliminalno oglaševanje
Vanessa Kacjan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V delu sem najprej morala raziskati oglaševanje kot tako, kako vpliva na vedenje odjemalcev in na kakšen način se le – ti odločajo za nakup. Glavni problem diplomske naloge pa je bilo subliminalno oglaševanje. Beseda je tuja, v slovenščino se prevede v prikrito oglaševanje, torej že ime pove, da oglaševalec oglašuje tako, da ni na prvo žogo očitno. Ker je tak način oglaševanja manj moteč in manj očiten, se ga oglaševalci radi poslužujejo. Kot ugotovimo v delu, je subliminalno oglaševanje v nekaterih oblikah zelo razširjeno in lahko tudi zelo učinkovito. Še posebej priljubljena je uporaba »product placement-a«. Nekateri so mnenja, da s takšnim načinom oglaševanja oglaševalci zavajajo odjemalce in da je to način manipulacije – »naredimo vse, da se izdelek proda, tudi če jim moramo to vcepiti v podzavest.« V zvezi s subliminalnim oglaševanjem nas je zanimalo, v kakšnih oblikah se pojavlja v medijih, na kakšen način ta vpliva na odjemalce, glavno vprašanje, na katerega si odgovorimo v delu pa je, ali je subliminalno oglaševanje dejansko učinkovito. V delu sem se dotaknila tudi etičnosti oglaševanja, ki gre s subliminalnim oglaševanjem z roko v roki, prav zaradi svoje neagresivnosti in obtožb, da je način manipulativen. Prav zaradi neetičnega prizvoka prikritega oglaševanja, pa je država oblikovala določene zakone, ki to oglaševanje omejujejo in v tem smislu tudi zaščitijo potrošnika. V delu sem raziskala zakone, kjer je omenjeno prikrito oglaševanje, a ker zakonodaja velikokrat ne zadostuje, se je v oglaševanju oblikovala tudi tako imenovana samoregulacija, torej da podjetja sama regulirajo svoje delovanje na trgu. Po raziskovanju literature je bil moj sklep naslednji: Da, subliminalno oglaševanje je učinkovito, vendar ne v vseh oblikah. S strani znanstvenikov je bilo dokazano, da avdio in vizualna subliminalna spročila na odjemalca vplivajo v strogih laboratorijskih pogojih, ter le če je izdelek povezan s trenutnimi željami in potrebami odjemalca, ki se mu subliminalno oglašuje. sicer je dokazano, da lahko takšna sporočila vplivajo na odjemalčeve možgane, vendar le v minimalnih merah. Po drugi strani pa imamo oblike takšnega oglaševanja, ki se na veliko uporabljajo in so se izkazale za zelo učinkovite – prva izmed teh je umeščanje izdelkov v popularne serije, filme, glasbene videospote itd., po mojem mnenju ena izmed učinkovitejših je tudi plačana oglaševalska vsebina, predstavljena kot novinarski članek. Tukaj sem mnenja, da dejansko gre za zavajanje potrošnika, ki v malovernosti verjame, da bere neodvisen novinarski članek, ki je pravzaprav oglas, vendar pa prav na ta način pridobi bralca – s svojo neagresivnostjo, kar je pravzaprav ena izmed glavnih karakteristik prikritega oglaševanja. Ljudje verjamejo, da je oglaševalski svet poleg klasičnih oglasov nasičen tudi s subliminalnimi, vendar oglaševalci sami trdijo, da takšnega načina oglaševanja ne uporabljajo. Ker je tema zelo obsežna, se bomo v nadaljevanju konkretneje posvetili vsem zgoraj omenjenim.
Keywords: Prikrito oglaševanje, umeščanje izdelkov, etika, vedenje odjemalcev, zakonodaja, samoregulacija
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 2079; Downloads: 314
.pdf Full text (1,42 MB)

7.
Prevzemno pravo v Združenem kraljestvu Velike Britanije, pred in po implementaciji Direktive EU o prevzemih
Renato Kenda, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev področja prevzemov v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, pred in po implementaciji Direktive EU o prevzemnih ponudbah. Naloga sistematično predstavi temeljne institute in organe v postopkih prevzemov v Združenem kraljestvu ter njihovo ureditev in razmerja med njimi po implementaciji direktive, ki je deloma posegla v tradicionalno in zelo uspešno zasnovo prejšnje ureditve. Avtor na kratko opiše tudi postopek razvoja direktive in zadržke, ki so jih imele posamezne države članice, predvsem Združeno kraljestvo, do nekaterih določb direktive. Osrednji del naloge podrobneje obravnava normativno ureditev prevzemov v Združenem kraljestvu. Opisana je zgodovina prevzemov v Združenem kraljestvu in pravil, ki so jih spremljala, vse od nezavezujočih aktov, ki so jih avtonomno sprejeli pomembnejši deležniki tamkajšnjega trga vrednostnih papirjev, do celovite in zakonsko obvezujoče ureditve The City Code on Takeovers and Mergers in ključnega organa v postopkih prevzemov – The Takeover Panela. Poseben poudarek je namenjen prav posledicam, ki jih je povzročila zahteva direktive po ustanovitvi obveznega organa v postopkih prevzemov in podelitvi zakonske narave prevzemnim pravilom. Takšna zahteva je temeljito posegla v konceptualno zasnovo The Takeover Panela, ki je vse do takrat deloval na podlagi dogovora s temeljnimi akterji trga prevzemov v Združenem kraljestvu, prav ti akterji so tudi imenovali njegove organe in praviloma vedno spoštovali njegove odločitve. Med preučevanjem področja je avtor ugotovil, da implementacija Direktive EU o prevzemih, ni pomembneje spremenila temeljnih značilnosti prevzemnega prava v Združenem kraljestvu. Drži, da imata po implementaciji, tako The Takeover Panel kot The City Code on Takeovers and Mergers zavezujočo pravno naravo, ki je v diametralnem nasprotju z njuno tradicionalno zasnovo, pa vendar se zaradi vseh političnih kompromisov v postopku sprejemanja direktive, kot tudi možnosti izvzetja od uporabe nekaterih določb, njuna vloga ni pomembneje spremenila. The Takeover Panel je de facto še vedno edini, ki bdi nad izvrševanjem prevzemnih pravil v Združenem kraljestvu, saj so sodišča omejila svojo vlogo le na pomoč The Takeover Panelu pri izvrševanju njegovih odločitev. Tudi vsebinske določbe The City Code on Takeovers and Mergers v postopku implementacije direktive niso doživele korenitejše spremembe. Že prejšnja ureditev je vsebovala večino zahtev direktive, potrebne so bile le manjše spremembe, ki udeležencem v postopkih prevzemov v Združenem kraljestvu ne bi smele povzročati večjih problemov. Takšna ugotovitev je skladna tudi z dejstvom, da so politični kompromisi v postopku sprejemanja direktive ključno zmanjšali njen harmonizacijski učinek, zato implementacija v Združenem kraljestvu, v nasprotju s prvotnimi pomisleki, ni pomembneje posegla v tradicionalno ureditev tamkajšnjih prevzemnih postopkov.
Keywords: prevzemi, Direktiva EU o prevzemnih ponudbah, The City Code on Takeovers and Mergers, The Takeover Panel, samoregulacija.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 1401; Downloads: 210
.pdf Full text (1,23 MB)

8.
Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del : med avtorskopravnim monopolom in samoregulacijo v znanosti
Katarina Krapež, 2014, original scientific article

Abstract: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Keywords: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1034; Downloads: 40
.pdf Full text (468,59 KB)

9.
Samoregulacijske kompetence za nadomeščanje primanjkljajev pri učenju geografije v osnovni šoli
Sara Knez, Eva Konečnik Kotnik, 2015, original scientific article

Abstract: Osnova za članek je diplomsko delo z naslovom Samoregulacija učenja geografije v osnovni šoli (Knez 2015), pri katerem smo raziskovali stanje na področju samoregulacijskih kompetenc med 200 osnovnošolci od šestega do devetega razreda. S samoregulacijo učenja je mogoče nadomestiti primanjkljaje znanja pri geografiji, za kar pa mora učenec posedovati določene samoregulacijske kompetence. Raziskava je pokazala nekompetentnost učencev na mnogih samoregulacijskih področjih - dojemanje učenja geografije, samovrednotenje, iskanje pomoči pri kompetentnih osebah, kontrola nad učenjem in uporaba strategij za učenje geografije.
Keywords: samoregulacija, samovrednotenje, iskanje socialne pomoči, kontrola nad učenjem, strategije učenja, pouk geografije
Published in DKUM: 16.04.2018; Views: 1055; Downloads: 102
.pdf Full text (194,30 KB)
This document has many files! More...

10.
Samoregulacija v povezavi z emocionalnim in socialnim razvojem predšolskih otrok
Julija Kukec, Biljana Stanković, 2018, master's thesis

Abstract: Dosedanje raziskave samoregulacije ter socialnega in emocionalnega razvoja kažejo na povezanost med temi pomembnimi področji. Otroci z višjo samoregulacijo so bolj kompetentni na socialnem in emocionalnem področju, kar vpliva tudi na njihov kasnejši razvoj. Uspešna samoregulacija je pomemben razvojni mejnik v otroštvu in je celo prediktor kasnejšega uspeha na številnih življenjskih področjih. Namen naše raziskave je bil na populaciji otrok starih od 4 do 6 let ugotoviti povezanost toplega (prizadevni nadzor) in hladnega (izvršilne funkcije) aspekta samoregulacije ter povezanost slednjega z emocionalno stabilnostjo in prosocialnim vedenjem. Hoteli smo ugotoviti tudi spolne razlike otrok pri prizadevnem nadzoru, razlike v prizadevnem nadzoru glede na zakonski oz. partnerski status staršev ter razlike pri ocenjevanju prizadevnega nadzora s strani njihovih staršev in vzgojiteljev. V raziskavo je bilo vključenih 115 otrok iz dveh vrtcev na Hrvaškem, podatke pa smo pridobili tudi od njihovih staršev in vzgojiteljev. Prizadevni nadzor smo merili s kratko obliko Vprašalnika o vedenju otrok, izvršilne funkcije pa s Testom dimenzionalnega sortiranja kartic. Socialni razvoj otrok se je meril s Skalo za ocenjevanje prosocialnega in agresivnega vedenja, emocionalni razvoj pa z Ilustriranim projektivnim vprašalnikom emocionalne stabilnosti. Socio-demografske podatke smo pridobili z Vprašalnikom o osnovnih sociodemografskih podatkih. Rezultati korelacijske analize in analize variance so pokazali, da med prizadevnim nadzorom in izvršilnimi funkcijami obstaja statistično pomembna pozitivna korelacija, podobno kot med prizadevnim nadzorom in emocionalno stabilnostjo ter prosocialnim vedenjem in med izvršilnimi funkcijami in emocionalno stabilnostjo. Prav tako se pokazalo, da obstaja statistično pomembna razlika v prizadevnem nadzoru otrok glede na spol otrok, zakonski oz. partnerski status staršev ter med ocenjevanjem prizadevnega nadzora predšolskih otrok s strani njihovih staršev ter vzgojiteljev. Pomembne praktične implikacije naše raziskave se nanašajo na pridobivanje večjega razumevanja vloge samoregulacije pri emocionalnem in socialnem vedenju otrok, možnost spodbujanja socialnega razvoja predšolskih otrok skozi spodbujanje njihovih samoregulatornih sposobnosti in kapacitet ter potrebo pridobivanja podatkov o samoregulaciji otrok iz različnih virov.
Keywords: samoregulacija, prizadevni nadzor, izvršilne funkcije, prosocialno vedenje, emocionalna stabilnost, predšolski otroci
Published in DKUM: 19.02.2018; Views: 2922; Downloads: 428
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 4.96 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica