Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Incidenca raka mod se iz leta v leto povečuje. Da bi lahko to preprečili oziroma zmanjšali, je izjemno pomembno, da predvsem mladi moški spoznajo pomen izvajanja samopregledovanja mod. Namen zaključnega dela je bil, ugotoviti znanje moških o raku mod in samopregledovanju mod ter izvajanje le-tega. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo spletno anketo. Kot inštrument zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 polnoletnih moških. Rezultati: Ugotovili smo, da se vsi anketirani moški zavedajo pomena samopregledovanja mod, vendar ga v veliki meri ne izvajajo (31 %) oziroma ga izvajajo občasno (46 %). Menijo, da imajo o tej temi premalo informacij in premalo znanja. Večina se je s pojmom samopregledovanje mod srečala na sistematičnem pregledu v šoli, na internetu in v medijih. Moški so menili, da je stopnja ozaveščenosti in izvajanja samopregledovanja mod nizka (51 %). Razprava in sklep: Znanje moških o samopregledovanju mod je nizko, zato si želijo, da bi se o tej temi več govorilo in jo promoviralo. Z aktivnostmi promocije samopregledovanja mod, usmerjene v vzgojo in izobraževanje, bi lahko dvignili ozaveščenost moških o pomenu izvajanja samopregledovanja in simptomih raka mod.
Keywords: rak mod, samopregledovanje mod, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 20.05.2021; Views: 933; Downloads: 96
Full text (1,03 MB)

Abstract: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program. Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Keywords: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 1769; Downloads: 142
Full text (998,41 KB)

Abstract: Rak je bolezensko stanje, pri katerem gre za nenormalno rast celic. Najpogostejši rak pri mladih moških med 15. in 35. letom je rak mod, medtem ko se rak dojke redko pojavlja pri moških te starosti. Možnost za nastanek raka na dojki pri moških z leti narašča, tako da je rak dojke najpogostejši pri moških med 60. in 70. letom starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti ozaveščenost moških na območju Kozjanskega o raku mod in dojk. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da so moški na našem območju slabo seznanjeni o raku mod ter zelo slabo seznanjeni o raku dojke pri moškem ter da si redno ne pregledujejo ne mod in ne dojk, saj jih o tem ni nihče poučil. Na področju ozaveščanja moških o raku mod in dojk bo v prihodnosti potrebno še veliko postoriti. Vzgojno izobraževalne ter zdravstvene ustanove lahko na tem področju naredijo največ, saj spremljajo posameznika skozi vse njegovo življenje.
Keywords: rak mod, rak dojke pri moškem, ozaveščenost, samopregledovanje mod, samopregledovanje dojk
Published in DKUM: 07.12.2015; Views: 1640; Downloads: 236
Full text (869,10 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Koža je naš največji čutni organ, na katerega prevečkrat pozabljamo in zanj premalo skrbimo, kljub temu da je najbolj izpostavljen zunanjim vplivom. Preventivno ravnanje v skrbi za zdravo kožo je ključnega pomena, da se izognemo poškodbam kože, ki bi nastale zaradi prekomernega izpostavljanja kože in neprimerne uporabe zaščitnih sredstev, oziroma neuporabe le-teh. Škodljivi učinki sončnih žarkov so številni najbolj pa nas skrbita foto staranje in kožni rak. Metodologija: Teoretična izhodišča smo poiskali z analizo slovenske in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 31 vprašanj, 3 vprašanja odprtega tipa, 18 zaprtega tipa in 10 pol odprtega tipa. Pridobljeni podatki so obdelani in urejeni v grafe s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Exel. Rezultati: Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da so ljudje seznanjeni z zaščitnimi sredstvi, vendar se zaščitnih sredstev premalokrat poslužujejo. Prav tako je raziskava pokazala, da se 40 % anketiranih velikokrat in 47 % občasno kopa ravno v urah, ki so označene kot najmanj priporočljive. Iz raziskave je razvidno, da je kar 40 % anketiranih imelo večkrat v mladosti sončne opekline. Raziskava je še pokazala, da se anketiranci zavedajo posledic, kot sta kožni rak in fotostaranje. Da je fotostaranje posledica sončenja se zaveda kar 75 % vprašanih. Sklep: Kožni rak je v Sloveniji na drugem mestu pri ženskah in moških. Za preprečitev nastanka kožnega raka pa je ključnega pomena, da smo osveščeni o uporabi zaščitnih sredstev in jih tudi uporabljamo. V preventivi je ključnega pomena tudi samopregledovanje, saj le-tako lahko pravočasno odkrijemo znamenje, ki lahko privede do kožnega raka.
Keywords: koža, zaščitna sredstva pred sončnimi žarki, samopregledovanje, kožni rak
Published in DKUM: 24.01.2014; Views: 2075; Downloads: 291
Full text (1009,30 KB)

Abstract: Rak dojk pri ženskah predstavlja resen problem povsod po svetu, saj se iz leta v leto povečuje število na novo zbolelih. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih število obolelih še naraščalo, ne padalo. Diplomsko delo Osveščenost študentk o raku dojk sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opisani: zgradba dojk, rak dojk v obsegu dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk, simptomi raka dojke, diagnostične metode za odkrivanje raka dojk, zdravljenje raka dojk in preventivni ukrepi raka dojk ter vloga medicinske sestre pri preventivnih ukrepih pred rakom dojk, in sicer v vlogi učiteljice ter demonstratorke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti razlike pri poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk pri samopregledovanju dojk in vzrokih za odklanjanje samopregledovanja dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV) in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF). Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 študentk FZV in 50 študentk FF. Anketiranje študentk je bilo izvedeno konec meseca marca 2011 na obeh fakultetah. Dobljene podatke smo računalniško obdelali in prikazali z grafi. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da kljub boljšemu poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede le-te v nič večjem številu ne pregledujejo dojk kot študentke Filozofske fakultete. Sklep. Znanje o raku dojk pri anketiranih študntkah je vse prej kot zadovoljivo. Potrebno bi bilo že dekleta v srednji šoli poučiti o dejavnikih tveganja za nastanek raka na dojkah, preventivnih ukrepih, predvsem v smislu samopregledovanja dojk in jih k temu motivirati.
Keywords: Rak dojk, samopregledovanje, dejavniki tveganja, preventivni ukrepi, zgodnje odkrivanje, študentke.
Published in DKUM: 06.06.2011; Views: 11400; Downloads: 477
Full text (1,53 MB)