| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Dolgotrajna kakovost življenja žensk obolelih za rakom dojke
Doroteja Povše, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo. Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk.
Keywords: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 828; Downloads: 126
.pdf Full text (1,27 MB)

2.
Besediloslovna interpretacija odlomkov izbranih priročnikov za samopomoč
Jasmina Denša, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo, ki ga sestavljata teoretični del in interpretacija, se osredotoča na besedilno interpretacijo izbranih priročnikov za samopomoč. V zadnjih nekaj letih se je pojavil trend priročnikov za samopomoč, ki se dotikajo različnih področij našega življenja, skupno pa jim je podajanje usmeritev za boljše in kvalitetnejše življenje. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste nasploh in priročnik za samopomoč. Pri interpretaciji pa se osredotočamo na odlomke iz štirih izbranih del, in sicer Skrivnost, Moč, Pot do sreče in Menih, ki je prodal svojega ferrarija, kjer poskušamo najti značilnosti priročnikov za samopomoč. Skozi interpretacijo na konkretnih primerih dokazujemo, da gre za besedila, ki se osredotočajo na naslovnikova pozitivna čustva in v ospredje postavljajo vrednote, h katerim naj naslovnik stremi. Ugotavljamo, da kljub razlikam med izbranimi deli, imajo vsi skupno lastnost, in sicer »biti srečen«, kar predstavlja smisel življenja. Prevladujoči slogovni postopek je utemeljevanje oziroma argumentacija. Slog pisanja je v izbranih priročnikih enostaven in preprost, z namenom, da je razumljiv širšemu krogu ljudi. Vendar pa tvorci besedil z različnimi prepričevalnimi sredstvi na impliciten način vplivajo na naslovnika in na njegova čustva ter ga na ta način prepričujejo, da sledi njihovim navodilom in upošteva njihove nasvete ter usmeritve.
Keywords: besedilo, argumentacija, priročnik, samopomoč
Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 768; Downloads: 38
.pdf Full text (1,98 MB)

3.
Samopomoč z analizo aktualne sodne prakse
Ana Pušnik, 2018, master's thesis

Abstract: Samopomoč je izjema v posestnem varstvu, zato je nujno, da so pogoji za samopomoč zelo strogo določeni. Kriteriji za dopustno samopomoč so določeni taksativno in morajo biti izpolnjeni vsi hkrati (kumulativno). To pomeni, da če eden od kriterijev ni podan, samopomoč ni dopustna. To je razvidno tudi iz sodne praksa (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.1.2012, VSL sklep II Cp 1196/1993 z dne 26.1.1994). Iz analize aktualne sodne prakse ugotavljam, da so sodišča v sodbah večkrat samopomoč ocenila za nedovoljeno, kot dovoljeno. Osebno menim, da je to zato, ker je kumulativno določene pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v konkretnih primerih pred sodiščem izredno težko izkazati in dokazati. Za dopustno samopomoč morajo biti podani vsi elementi iz 31. člena SPZ. V magistrski nalogi sem analizirala posamezne pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v sodbah. Tako kot po ZTLR se tudi po SPZ zahteva, da je nevarnost neposredna, samopomoč nujna in da je način samopomoči ustreza okoliščinam v katerih obstaja nevarnost. ZTLR za razliko od SPZ ni poznal pogoja, da mora biti samopomoč takojšnja. SPZ je v primerjavi z ZTLR poostril kriterije za dovoljeno samopomoč (VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013). Samopomoč se mora po SPZ tudi časovno ujemati z neupravičenim posegom v posest. Pri analizi aktualne sodne prakse sem ocenila, da je problematičen predvsem pogoj takojšnje samopomoči. Pri kriteriju takojšnje samopomoči je pomembno, da se samopomoč izvrši takoj, ko je to objektivno mogoče (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.01.2012, VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013, VSL sklep II Cp 75/2015 z dne 4.3.2015). Poznamo različne oblike samopomoči. Pri defenzivni samopomoči posestnik vrši samoobrambo svoje posesti za razliko od ofenzivne samopomoči, kjer posestnik odvzame kršilcu posest nazaj. SPZ ureja posebno obliko samopomoči, ki se nanaša na pravico odstraniti korenine in veje. Z izročitvijo predmeta leasinga pridobi leasingojemalec neposredno dejansko oblast nad predmetom in s tem položaj neposrednega posestnika. Neposredno posest pridobi v trenutku, ko mu je predmet izročen, in traja ves čas leasing razmerja oziroma dokler leasingojemalec predmet leasinga ob prenehanju pogodbe o leasingu ne vrne leasingodajalcu. Leasingodajalec in leasingojemalec nimata pravice samovoljno spreminjati obstoječe posestno stanje. Če leasingojemalec po predčasnem prenehanju pogodbe predmeta leasinga prostovoljno ne vrne, mora leasingodajalec vrnitveni zahtevek uveljavljati sodno in ne sme sam s silo ali na skrivaj odvzeti predmeta proti volji leasingojemalca.
Keywords: samopomoč, dovoljena samopomoč, pogoji za samopomoč, neupravičen poseg v posest, obrambno dejanje, posestnik, sodna praksa, samopomoč leasingodajalca in leasingojemalca
Published in DKUM: 21.12.2018; Views: 2285; Downloads: 234
.pdf Full text (793,35 KB)

4.
POSREDNO MOTENJE POSESTI TER VZNEMIRJANJE LASTNIKA NEPREMIČNINE
Martina Žunkovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Posest predstavlja enega temeljnih pojmov stvarnega prava. Posest ni pravica ampak je s pravom varovan dejanski položaj. Kljub temu, da ni pravica, pa posestniku daje pravovarstveno upravičenje. Namen takšne ureditve je v začasni ureditvi posesti, dokler se v sporu pravnomočno ne odloči o le-tej. Motenje ali odvzem posesti je vsako dejanje, ki spreminja ali ogroža razmerje določene osebe do posesti oziroma vsako dejanje, s katerim se posega v tujo posest, tako da se s takšnim dejanjem otežuje ali celo onemogoča izvrševanje posesti. Do vznemirjanja lahko pride bodisi z aktivnim vznemirjanjem bodisi z opustitvijo dolžnega ravnanja. Vznemirjanje lahko povzročijo tudi tako imenovane imisije. Lastnik je namreč pri uporabi nepremičnine primoran odpravljati vzroke in opuščati dejanja, ki izvirajo iz njegove nepremičnine, in ki otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na namen in naravo nepremičnine ter glede na krajevne razmere, običajna ali pa povzročajo celo znatnejšo škodo. Varstvo posesti je zagotovljeno skozi dve obliki – samopomoč ter sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, katere se posestnik lahko, za zavarovanje svoje posesti, posluži v primeru, ko mu je posest bila protipravno odvzeta ali motena. Nevarnost mora biti neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna. Način samopomoči pa mora ustrezati okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Sodno varstvo posesti zagotavlja pravno zaščito pred motenjem ali odvzemom posesti samostojno in neodvisno od pravice do stvari. Sodišče daje varstvo posesti glede na zadnje motenje posesti in glede na nastalo motenje, ne upošteva pa pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Če posestnega varstva ne bi bilo, bi obstajala velika nevarnost uporabe samovolje in nasilja pri uveljavljanju in ohranjanju posesti.
Keywords: posest, motenje posesti, protipravno vznemirjanje, sodno varstvo posesti, samopomoč, imisije, varstvo posesti
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1835; Downloads: 176
.pdf Full text (1,12 MB)

5.
POMEN SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V SKRBI ZA ZDRAVJE IN POČUTJE STAROSTNIKA
Polonca Černenšek, 2016, specialist thesis

Abstract: Pomen skupine za samopomoč v skrbi za zdravje in počutje starostnika je tema navedenega specialističnega dela iz področja podiplomskega študija gerontološke zdravstvene nege. V specialističnem delu smo podali nekaj teoretičnih osnov starosti in staranja, navedli nekaj potreb starostnikov in vloge starostnika v družini in družbi. Opisali smo začetke skrbi za starostnike v Sloveniji in skupaj ugotavljamo, da starostnik želi ostati čim dlje v domačem okolju in da k socializaciji v domačem okolju pripomore udejstvovanje v skupini za samopomoč in drugih oblikah družbenega udejstvovanja. Poudarili smo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja. Zanimal nas je vpliv skupine za samopomoč na starostnikovo zdravje, počutje in socializacijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se starostniki, člani skupine za samopomoč v skupini počutijo, kaj jim pomeni skupina za samopomoč ali drugače sprejemajo sočloveka kot pred vključitvijo v skupino za samopomoč. Seveda so nas zanimale tudi pogovorne teme v skupini, s čim se člani skupine za samopomoč v prostem času ukvarjajo in če bi se udeležili medgeneracijskega tabora ter kaj menijo, da lahko star človek zapusti oziroma preda mladi generaciji. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo vprašalnik s 17 vprašanji. Vprašalnik je bil delno zaprtega in polodprtega tipa. Anketirali smo člane skupine za samopomoč. V raziskavi je sodelovalo 51 žensk in dva moška, starih med 65 in 95 let. Ugotovili smo, da več kot deset let obiskuje skupino 22,6 % anketiranih, od 3 do 10 let pa obiskuje skupino 67,9 % anketiranih. 73,6 % anketiranih živi samih, lastno zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo v 35,4 %. Največ se družijo s sosedi in prijatelji, manj imajo bližnjih sorodnikov in vrstnikov. Večinoma se ukvarjajo z gospodinjstvom, hodijo tudi na izlete, skrbijo za vnuke. Od nematerialnih dobrin najbolj cenijo razumevanje in spoštovanje. Včasih se počutijo osamljeni, tako je navedlo 41,5 % anketiranih, obiskovanje skupine jim pomeni druženje. V skupini se skoraj vsi počutijo odlično, največ se pogovarjajo o družini, najmanj o politiki. Obiskovanje skupine samo ne vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja anketiranih, doprinese nekatere moralne vrednote. Anketirani menijo, da lahko mladim doprinesejo življenjske izkušnje, želijo si več spoštovanja, medgeneracijskega tabora bi se z veseljem udeležili.
Keywords: starostnik, medgeneracijsko druženje, skupina za samopomoč
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1871; Downloads: 179
.pdf Full text (794,34 KB)

6.
VPLIV MOBILNIH APLIKACIJ ZA SAMOPOMOČ NA POSAMEZNIKA IN RAZVOJ TOVRSTNE APLIKACIJE
Anže Martinčič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na spletu je trenutno veliko mobilnih aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo. Tovrstne aplikacije nas lahko spodbujajo k fizični aktivnosti, varčevanju, storilnosti, doseganju ciljev, reševanju manjših psihičnih težav ali samo opominjajo na opravke, ki jih še moramo narediti v teh ali prihodnjih dneh. Pri teh aplikacijah se pojavljajo vprašanja, koliko le-te vplivajo na posameznikovo življenje. V diplomskem delu nas je zanimalo ali tovrstne aplikacije prinašajo pozitivne rezultate ali pa samo zavajajo uporabnika in mu kradejo čas. Diplomsko delo obsega raziskavo aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo ter razvoj aplikacije, ki pomaga uporabniku pri nadzoru njegovih financ.
Keywords: Nadzor stroškov, predvidevanje vrednosti, samopomoč, mobilna aplikacija
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 1151; Downloads: 64
.pdf Full text (1,53 MB)

7.
MOTENJE POSESTI V NAJNOVEJŠI SODNI PRAKSI
Alen Mom, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Posest je eden izmed temeljnih pojmov stvarnega prava. Posest ni pravica, temveč dejanski položaj, ki je varovan s pravom. Ta dejanski položaj daje posestniku od pravice neodvisno pravovarstveno upravičenje. Namen tega je, da se sporno razmerje glede posesti začasno uredi, dokler se pravnomočno ne konča spor o pravici. Predvsem pa je glavni namen posestnega varstva ta, da vzdržuje družbeni red, saj se z njim poskušamo izogniti samovolji in nasilju. Poznamo dve obliki varovanja posesti. Ti obliki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, ki pride v poštev le izjemoma. Za upravičenost samopomoči morajo biti komulativno izpolnjeni točno določeni pogoji. Če ti pogoji niso izpolnjeni, sodišče ne bo priznalo s samopomočjo ohranjene posesti. Druga oblika varstva posesti pa je sodno varstvo. Do njega je upravičen tisti posestnik, ki mu je nekdo motil oz. odvzel posest. Posestni spori se skladno z načelom hitrosti postopka običajno rešujejo v zelo kratkih rokih. To je mogoče tudi zato, ker se v posestnem sporu ne pojavi toliko različnih vprašanj kot v kateri drugi »običajni« pravdi. Sodišče o pravici do posesti odloči le na podlagi ugotovitve zadnjega posestnega stanja in motilnega ravnanja, ne upošteva pa pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Da sploh pride do odločanja o posesti, mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja posestnik stvari, obstajati mora pasivna legitimacija toženca, posest mora biti resnično motena, motenje mora biti protipravno. Najpomembnejša predpostavka, ki mora bit izpolnjena, pa je obstoj pravnega in ekonomskega interesa. Pravni je podan že v zakonu, ko le-ta dovoljuje pravno varstvo, ekonomski pa se presoja od primera do primera. Obstoj le-tega sodišča ugotavljajo predvsem zato, da se posestno varstvo ne bi zlorabljalo.
Keywords: posest, soposest, spor zaradi motenja posesti, samopomoč, neposredna posest, posredna posest, sodno varstvo posesti, aktivna legitimacija, pasivna legitimacija
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 6400; Downloads: 778
.pdf Full text (1019,05 KB)

8.
Varstvo posesti
Ana Pušnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Posest je neposredna ali posredna dejanska oblast nad stvarjo. Pri opredelitvi posesti poznamo subjektivno in objektivno koncepcijo posesti. Posest ni pravica, saj pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Pri varstvu posesti, stranka ne sme vzeti pravice v svoje roke, ampak jo mora uveljavljati prek pravnega instrumentarija, ki ga nudi pravni red. Pri tem poznamo varstvo posesti posrednega in neposrednega posestnika. Poznamo pa tudi varstvo soposesti in delne posesti. Na podlagi intenzivnosti protipravnega posega v posest ločimo odvzem posesti in motenje posesti. Razlika med obema je predvsem v tem, da pri motenju posesti, poseg v posest ni tako intenziven kot pri odvzemu posesti. Tako se motenje in odvzem posesti uveljavljata v obliki tožbe. Takšne zahtevke imenujemo posesorični zahtevki. Pri tem določa stvarnopravni zakonik, da lahko zahteva moteni sodno varstvo v primeru motenja oziroma odvzema posesti v 30 dneh odkar je zvedel za motenje in najpozneje v enem letu odkar je motenje nastalo. Tridelni tožbeni zahtevek vsebuje ugotovitveni zahtevek s katerim se zahteva ugotovitev motenja ter način, s katerim je bilo motilno dejanje izvršeno. Sledi vzpostavitev v prejšnje stanje in prepoved nadaljnjega motenja posesti. Subsidiarno obliko posestnega varstva predstavlja samopomoč. Pogoji za samopomoč so, da je nevarnost neposredna, da je takojšnja in nujna, ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Za hitro rešitev lahko posestnik, čigar posest je motena, navadno uporabi institut začasne odredbe. Gre torej za (še) najhitrejše pravno varstvo za posestnike, katerih posest je bila motena. Začasna odredba nudi začasno zavarovanje do odločitve o glavnem sporu. Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Keywords: Posest, sodno varstvo posesti, motenje posesti, odvzem posesti, samopomoč, tridelni tožbeni zahtevek, začasne odredbe.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2110; Downloads: 291
.pdf Full text (564,04 KB)

9.
VARSTVO POSESTI S PREGLEDOM NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE
Mitja Pasutto, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Posest predstavlja enega temeljnih pojmov in fenomenov stvarnega prava. Posest ni pravica, ampak s pravom varovan dejanski položaj. Čeprav posest ni pravica, posestniku daje pravovarstveno upravičenje. Namen take ureditve je v začasni ureditvi posesti, dokler se o njej pravnomočno ne odloči v sporu, predvsem pa je namen posestnega varstva v preprečevanju nasilnega in samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic, resničnih ali namišljenih imetnikov pravic, saj je v pravno urejeni državi vsaka nasilna sprememba obstoječega stanja prepovedana. Varstvo posesti je zagotovljeno skozi dve obliki, ki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, katere se lahko posestnik posluži za zavarovanje svoje posesti, ki mu je bila protipravno odvzeta ali motena. Pogoj je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Druga oblika varstva posesti je sodno varstvo posesti, ki zagotavlja samostojno in neodvisno od pravice do stvari pravno zaščito pred motenjem ali odvzemom posesti. Eno najpomembnejših načel postopka sodnega varstva posesti je načelo hitrosti postopka. Posestno varstvo mora biti hitro in kot tako varovati posest, dokler se o njej ne odloči v sporu, ki temelji na pravici. Sodišče daje varstvo posesti le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa ne upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Za utemeljeno varstvo posesti mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja ali odvzema posestnik stvari, toženec more biti pasivno legitimiran, posest mora biti res motena, motenje pa mora biti samovoljno oziroma protipravno. Varstvo posesti je utemeljeno le v kolikor je izkazan pravni oziroma z njim tesno povezani ekonomski interes za tak zahtevek, predvsem pa je pomembno, da je spor zaradi motenja posesti sprožen v zakonsko določenih rokih, ki izhajajo iz načela hitrosti postopka.
Keywords: posest, varstvo posesti, soposest, neposredna posest, posredna posest, samopomoč, sodno varstvo posesti, spor zaradi motenja posesti.
Published in DKUM: 07.07.2015; Views: 2114; Downloads: 437
.pdf Full text (493,29 KB)

10.
PREVODNI PREMIKI V SKRIVNOSTI IN MOČI
Katja Šešerko, 2014, master's thesis

Abstract: Po knjigah za samopomoč posega vedno več ljudi. Postale so stalnica na knjižnih policah nesrečnih, bolnih in razočaranih, ki želijo svoje težave odpraviti sami, za štirimi stenami. Knjige za samopomoč prihajajo iz celega sveta in če želimo vsem bralcem omogočiti enako bralno izkušnjo, je potrebno zagotoviti kakovostne prevode le-teh. Magistrska naloga se osredotoča na prevajanje knjig za samopomoč, na umetnost prepričevanja z besedo in na iskanje razlik oz. prevodnih premikov med knjigama The Secret in The Power ter njunima slovenskima prevodoma. The Secret in The Power je avtorica Rhonda Byrne napisala z namenom pomagati bralcem najti rešitve za njihove težave. Ponovitve določenih besed in besednih zvez, poudarki ter številne velike začetnice pri besedah, ki niso lastna imena, imajo zato posebno retorično funkcijo – bralcu vtisniti v spomin določeno trditev in ga v nekaj prepričati. V prevodih del »Skrivnost« in »Moč« prihaja do nekaterih izpustov pogosto ponovljenih besed in besednih zvez ter do težav pri izbiri vrste nazivanja bralca. Prav tako prihaja do nedoslednega prevajanja velikih začetnic pri besedah, ki niso lastna imena. Zaradi tega se do neke mere izgubi avtoričina spretna izbira besed in njena prepričevalna moč. Ker je pri knjigah za samopomoč bistvenega pomena ravno prepričevanje z besedami, se morajo vse omenjene značilnosti v večji meri ohraniti v prevodu. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali je prevajalkama knjig The Secret in The Power v prevodih uspelo obdržati avtoričin namen in kako sta prevoda prilagajali slovenskim bralcem.
Keywords: Knjige za samopomoč, Skrivnost, Moč, prevodni premiki, umetnost prepričevanja, manipulacija, nazivanje, pisanje z veliko začetnico, ponavljanje, teorija skoposa.
Published in DKUM: 17.06.2014; Views: 2086; Downloads: 214
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 1.8 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica