| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 105
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Telesna samopodoba moških uporabnikov fitnesa
Tomaž Juhart, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Raziskovanje telesne samopodobe se je v večini osredotočalo le na ženske, kljub temu pa lahko v zadnjem času opazimo porast literature, ki obravnava izključno telesno samopodobo moških. Moški z nizko telesno samopodobo pogosto posegajo po anabolnih steroidih, ki so v nekaterih primerih povod za razvoj nizke samopodobe in mišične dismorfije. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete, ki jo je izpolnilo 70 moških uporabnikov fitnesa. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS. Rezultati: Več kot polovica anketiranih (n = 41; 58,6 %) ima le nekaj manjših pomislekov glede telesne samopodobe, 35,7 % anketiranih moških izraža blago obliko nezadovoljstva s telesno samopodobo. Pri 4,3 % je mogoče opaziti izrazito negativno telesno samopodobo, med tem, ko ima 1,4 % moških zelo hudo obliko nizke telesne samopodobe. Razprava in sklep: Zadovoljstvo s telesnim videzom močno vpliva na duševno in fizično zdravje. Nizka telesna samopodoba lahko vodi v številna psihiatrična obolenja s hudimi posledicami, zato je pomembna promocija pozitivne telesne samopodobe. Z našo raziskavo ugotavljamo, da moški uporabniki fitnesa izkazujejo nezadovoljstvo s telesno samopodobo.
Keywords: mišična dismorfija, samopodoba, moški uporabniki fitnesa, telesna samopodoba
Published: 10.02.2021; Views: 144; Downloads: 84
.pdf Full text (459,75 KB)

2.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, master's thesis

Abstract: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Keywords: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Published: 09.12.2020; Views: 208; Downloads: 69
.pdf Full text (789,16 KB)

3.
Doživljanje samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije
Klavdija Medlobi, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije.
Keywords: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske
Published: 07.10.2020; Views: 160; Downloads: 51
.pdf Full text (408,30 KB)

4.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Keywords: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Published: 09.06.2020; Views: 291; Downloads: 58
.pdf Full text (986,78 KB)

5.
Zdravstvena nega pacienta z ileostomo
Sergeja Firer, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: V diplomskem delu je obravnavana zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu, pri katerem so izvedli ileostomo. Namen obravnave je bil ugotoviti kako pacient sprejema svoje zdravstveno stanje in kako mu je pri tem medicinska sestra v oporo. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je opisana anatomija prebavne cevi, ileostoma, zapleti pri ileostomi, zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre po odpustu pacienta iz bolnišnice. V empiričnem delu je predstavljena študija primera pacienta po operativnem posegu. Pacienta smo obravnavali po 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson in postavili negovalne diagnoze. Vse potrebne podatke smo pridobili s pomočjo intervjuja in negovalne ter medicinske dokumentacije. Rezultati: Ugotovili smo, da so negovalni problemi prisotni pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, oblačenje in urejanje, čistoča in nega telesa, spanje in počitek, učenje in pridobivanje znanja o zdravju ter izogibanje nevarnosti v okolju. Negovalni problem predstavlja tudi bolečina. Velik poudarek je na učenju in pridobivanju znanja, saj medicinska sestra posreduje pacientu veliko novih informacij glede prehrane, nege stome, odvajanja, gibanja ter oblačenja. Diskusija in zaključek: Ileostoma vpliva na spremembo samopodobe. S tem ima pacient največ težav, zato je potrebno pacientu nuditi veliko psihične podpore in postopnega navajanja na trenutne spremembe.
Keywords: medicinska sestra, operativni poseg, stoma, samopodoba.
Published: 11.03.2020; Views: 518; Downloads: 174
.pdf Full text (392,33 KB)

6.
Raznovrstnost medijev in njihov vpliv na odstopajoče vedenje mladostnikov
Renata Čekić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je s pomočjo izbrane literature obravnavana tema raznovrstnost medijev in njihov vpliv na mladostnike. Živimo v obdobju množičnih medijev, ki pa se vsakodnevno razvijajo in nadgrajujejo ter vplivajo na številne vidike življenja odraslih ter tudi mladih ljudi. Predstavili smo osebnost, ki tvori posameznika, nato pa se poglobili v zgodovino medijev, kakšne medije poznamo danes, kakšen je njihov vpliv na otroke. Teoretični del diplomskega dela temelji na deskriptivni metodi raziskovanja, kjer smo s pomočjo že obstoječe literature obdelali obravnavano temo. Empirični del temelji na kavzalno-neeksperimentalni metodi, kjer smo za zbiranje podatkov uporabili anketo.
Keywords: mladostniki, samopodoba, identiteta, mediji
Published: 21.11.2019; Views: 382; Downloads: 69
.pdf Full text (720,76 KB)

7.
Vpliv instagrama na telesno samopodobo mladostnikov
Danijela Vrhovac, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu raziskujemo vplive družbenega omrežja Instagram na samopodobo mladostnikov. Družbena omrežja omogočajo medsebojno komunikacijo ljudi, ki delijo delčke svojih življenj skozi internet. Ta pa imajo vpliv na splošno populacijo in tako tudi na mladostnike. Zaradi konstantnega objavljanja ‘’popolnih’’ fotografij posameznic in posameznikov, tako slavnih kot manj slavnih, ki mladostnikom neprestano vsiljujejo nenaravne in nedosegljive lepotne ideale smo se odločili, da raziščemo, v kolikšni meri Instagram kot medij vpliva na telesno samopodobo mladostnikov. Najprej v sklopu teoretičnega dela opredelimo družbena omrežja in motive za njihovo uporabo, nato opišemo samopodobo in samospoštovanje v povezavi z idealizirano telesno samopodobo, predstavimo strukturo in vzdrževanje pozitivne samopodobe pri mladostnikih, ter izpostavimo pozitivne in negativne učinke spletnih družbenih omrežij na samopodobo mladostnikov. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 92 anketirancev, s pomočjo spletne ankete proučujemo vpliv Instagrama na telesno samopodobo. Pri tem nas zanima obstoj razlik med spoloma, starostjo mladostnikov, in vpliv preživetega časa na Instagramu v povezavi s samopodobo. Rezultati prikazujejo, da Instagram negativno vpliva na telesno samopodobo mladostnikov.
Keywords: Instagram, telesna samopodoba, samozavest, mladostniki, družbena omrežja.
Published: 28.10.2019; Views: 900; Downloads: 397
.pdf Full text (739,57 KB)

8.
Spletno nasilje v osnovni šoli: vloga samopodobe in pogostosti uporabe socialnega omrežja Facebook
Doris Brdnik, 2019, master's thesis

Abstract: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka. Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje. V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo. Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja.
Keywords: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo
Published: 18.10.2019; Views: 515; Downloads: 272
.pdf Full text (1,09 MB)

9.
Vpliv medijev na samopodobo mladih
Mojca Fifer, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Samopodoba predstavlja posameznikov odnos do samega sebe. Ključna je vloga medicinske sestre pri prepoznavanju nizke samopodobe, saj le ta lahko vodi v bolezensko stanje posameznika. Na samopodobo lahko vplivajo tudi mediji, kjer se mladi poistovetijo z medijsko osebnostjo in v njej tudi poiščejo ideal lepote. Mladi so najbolj vešči v uporabi družbenega omrežja, saj je to generacija, ki je odraščala z modernimi mediji. Na družbenih omrežjih se mladi med seboj družijo, komunicirajo, preživljajo prosti čas in tudi objavljajo fotografije. Namen: Namen našega diplomskega dela je bil raziskati, kakšen vpliv imajo mediji na samopodobo mladih. Raziskovalne metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, prav tako smo pri iskanju literature uporabili deskriptivno metodo dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je najbolj izpostavljen medij med mladimi družbeno omrežje. Rezultati so pokazali, da so mladi mnenja, da mediji vplivajo na samopodobo mladih. Prav tako smo ugotovili, da so mladi mnenja, da imajo mediji na punce večji vpliv, kot na fante in da imajo fantje višjo samopodobo. Diskusija in zaključek: Uporaba družbenih medijev ni sporna, vendar problem nastane takrat, kadar jih posameznik prekomerno in kompulzivno uporablja in ne more dneva preživeti brez družbenih omrežij.
Keywords: tradicionalni mediji, telesna samopodoba, zdravje, anksioznost, družbena omrežja, depresija, anksioznost.
Published: 19.07.2019; Views: 1380; Downloads: 446
.pdf Full text (473,77 KB)

10.
Vpliv prekomerne telesne teže na telesno samopodobo mladostnikov v Sloveniji
Sara Koležnik, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela opisujemo čezmerno telesno težo in debelost kot zdravstveni problem ter nato še kot družbeni problem. Preučili smo pojem telesne samopodobe - pri tem smo definirali pojem splošne samopodobe, samospoštovanja - različne raziskave na področju samopodobe, telesne samopodobe, vpliv socialno-ekonomskega statusa in prekomerne telesne teže ter tudi vpliv medijev na telesno samopodobo. V nadaljevanju smo opisali motnje hranjenja ter kot zadnje še možne pristope za zmanjšanje problema debelosti pri otrocih in mladostnikih. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili empirično raziskavo. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del je bil sestavljen iz vprašanj, ki smo jih oblikovali sami glede na namen raziskovanja, drugi del je bil iz vprašanj slovenskega prevoda vprašalnika telesne samopodobe psdq. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS. Glede na pridobljene rezultate lahko sklepamo, da se v zadnjih nekaj desetletjih problemi prekomerne telesne teže in debelosti povečujejo. Prav tako rezultati kažejo, da imajo mladostniki s prekomerno telesno težo nižjo splošno telesno samopodobo v primerjavi z ostalimi mladostniki. Glede na socialno-ekonomski status se je pokazalo, da je v družinah z nižjim socialno-ekonomskim statusom več prekomerno težkih otrok. Statistično pomembne razlike v gibalnih sposobnostih med mladostniki s prekomerno telesno težo in ostalimi mladostniki nismo dokazali. Prav tako nismo dokazali statistično pomembne razlike v telesni samopodobi med dekleti in fanti s prekomerno telesno težo.
Keywords: mladostniki, prekomerna telesna teža, telesna samopodoba, izobrazba staršev, mediji
Published: 10.06.2019; Views: 733; Downloads: 125
.pdf Full text (562,14 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica