1. Postopek postavitve mikro sončne elektrarne : diplomsko deloNikola Maksimović, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava postopek postavitve mikro sončne elektrarne na streho objekta. V nalogi so opisani posamezni deli mikro sončne elektrarne in primer postavitve mikro sončne elektrarne na streho objekta. Za določitev moči sončne elektrarne smo uporabili podatke o porabljeni električni energiji za objekt v pretekla tri leta. Za pridobitev dovoljenja za priključitev smo izpolnili enotno vlogo in pošiljali elektro distribucijskem podjetju. Na streho objekta smo postavili nosilne profile za fotonapetostne module. Fotonapetostni moduli bodo, preko optimizatorja moči komunicirali z razsmernikom. Razsmernik smo postavili v garažo objekta in povezali z razdelilno elektro omaro. Uporabili smo sistem povezan z omrežjem in v razdelilno elektro omaro, namestili smo napravo za merjenje porabljene električne energije za potrebe objekta in oddane električne energije v omrežje. Naredili smo zagon naprave za samooskrbo in električne meritve.
Keywords: sončna elektrarna, priključitev, nizkonapetostno omrežje, samooskrba
Published in DKUM: 07.02.2025; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (3,05 MB) |
2. Ocena finančne upravičenosti investicije v sončno elektrarno : magistrsko deloPatricija Halužan, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga preučuje upravičenost naložbe v toplotno črpalko in sončno elektrarno, pri čemer se osredotoča na zmanjšanje ogljičnega odtisa ter dolgoročno finančno vzdržnost. V nalogi so analizirani ključni dejavniki, kot so energetske potrebe, lokalni klimatski pogoji, stroški vzdrževanja, ter možnosti za pridobitev subvencij in drugih oblik finančne podpore. Ugotavlja se, da toplotne črpalke omogočajo energetsko učinkovito ogrevanje z izkoriščanjem naravnih virov, kot so zrak, voda in zemlja, ter lahko v kombinaciji s sončno elektrarno, ki zagotavlja obnovljivo električno energijo, pripomorejo k trajnostni energetiki. Naloga se primerja s prejšnjim sistemom ogrevanja na lesno biomaso, ki se zaradi pomanjkanja virov in naraščajočih stroškov izkazuje za manj vzdržnega. Obravnava, kako prehod na toplotno črpalko in sončno elektrarno omogoča dolgoročne prihranke ter zmanjša odvisnost od fosilnih goriv. Celovito so ocenjeni ekonomski in okoljski vidiki investicije, vključno s povračilno dobo, vplivom na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in trajnostnim razvojem. Tako naloga predstavlja celovit pristop k oceni smiselnosti prehoda na obnovljive vire energije za učinkovitejše in trajnostne rešitve ogrevanja ter pridobivanja elektrike.
Keywords: sončna elektrarna, električna energija, samooskrba, investicija, finančna upravičenost
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 42
Full text (1,51 MB) |
3. PRINCIP DELOVANJA OPTIMIZATORJA MOČI NA MIKRO FOTOVOLTAIČNI ELEKTRARNI : magistrsko deloMatic Zdolšek, 2024, master's thesis Abstract: V zadnjih letih se je v Sloveniji znatno povečala izgradnja mikro fotovoltaičnih elektrarn za samooskrbo, predvsem zaradi ugodnega modela letnega obračunavanja med prejeto in oddano energijo ter podpornih shem, ki so spodbudile zanimanje. Ključni element poleg razsmernika je fotovoltaični optimizator moči, ki igra pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti in optimalne proizvodnje električne energije, zlasti na objektih z zasenčenjem. V magistrskem delu bo predstavljen koncept delovanja fotovoltaičnega optimizatorja na realnem primeru. Izdelali bomo merilno progo in jo vključili v fotovoltaični niz. Osnovni cilj dela je raziskati način delovanja fotovoltaičnega optimizatorja, nameščenega pod fotovoltaičnimi paneli v mikro fotovoltaični elektrarni. Izvedli bomo meritve v različnih točkah sistema ter proučili prehodne pojave na vhodu in izhodu fotovoltaičnega optimizatorja ter na vhodu razsmernika. S pomočjo natančne merilne opreme Dewesoft bomo grafično in tabelarično predstavili merilne rezultate. Poleg omenjenega bomo ugotavljali mejno točko vhodne enosmerne napetosti, pri kateri pride do izklopa razsmernika, in preverili učinkovitost pretvorbe DC/DC-pretvornika.
Keywords: fotovoltaični optimizator, fotovoltaični panel, fotovoltaična celica, fotovoltaična elektrarna, samooskrba, meritve, SolarEdge.
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (12,25 MB) |
4. Znanje študentov zdravstvene nege o srčnem popuščanju kot pomemben dejavnik učinkovite samooskrbe bolezniElvira Žižek, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Študentje zdravstvene nege se bodo kot bodoči izvajalci zdravstvene nege srečali s pacienti s srčnim popuščanjem ter imeli pri njihovem opolnomočenju pomembno vlogo. Namen zaključnega dela je ugotoviti znanje študentov tretjih letnikov prvostopenjskega študija zdravstvene nege o srčnem popuščanju.
Metode: V empiričnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo mednarodno uveljavljenega vprašalnika o srčnem popuščanju na vseh fakultetah za zdravstvene vede v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 194 študentov od skupno vpisanih 614 študentov tretjega letnika prvostopenjskega študija zdravstvene nege.
Rezultati: Znanje študentov o srčnem popuščanju je pomanjkljivo. Povprečje zbranih točk na vprašalniku je bilo 12,9 (od 20 možnih točk). Med vsebinskimi področji bi bilo pri študentih potrebno okrepiti znanje o pravilni prehrani, prepoznavanju znakov in simptomov srčnega popuščanja ter jemanju zdravil. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju študentov o srčnem popuščanju med fakultetami in glede na izbrano obliko študija.
Razprava in sklep: Izvajalci zdravstvene nege imajo pri zdravljenju pacientov s srčnim popuščanjem ključno zdravstvenovzgojno vlogo, zato morajo imeti določeno znanje in sposobnosti. To lahko pridobijo že v času dodiplomskega izobraževanja in z rednim usposabljanjem na področju zdravstvene nege pacienta z boleznimi srca in žilja.
Keywords: srčno popuščanje, znanje študentov, zdravstvena vzgoja, samooskrba bolezni
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 143; Downloads: 51
Full text (920,61 KB) |
5. Sončna energija - prožnost in odpornost energetske oskrbe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaJerneja Peterlin, 2023, undergraduate thesis Abstract: Trend dandanes na področju obnovljivih virov predstavljajo sončne elektrarne, katere lahko posameznikom prinesejo številne prednosti. Prvotna prednost, zaradi katere se ljudje odločajo zanje, je proizvodnja električne energije, ki omogoča samooskrbo gospodinjstva in zmanjšanje stroškov električne energije. Tehnično dovršen način vpeljave tovrstnega sistema lahko pokrije lastno rabo ali celo ustvari viške energije. V primerih viškov energije poznamo različne načine hranjenja oz. poslovanja z njimi. Razvit sistem hranilnikov in platforme izbranih podjetjih omogočajo posameznikom popolno samooskrbo z električno energijo. Tehnologija na področju fotovoltaike je že tako zelo razvita in ponuja posameznikom, da z različnimi komponentami ustvarijo maksimalno možno proizvedeno električno energijo. Torej z vidika ekonomičnosti je tovrstni sistem smiseln za vpeljavo v gospodinjstvo. Prav pa bi bilo, da bi se več ljudi posluževalo hranjenja presežkov energije z načinom vpeljave baterijskih hranilnikov. Ti namreč omogočajo samozadostnost gospodinjstva in praktično neodvisnost od omrežja. V praksi se ljudje najpogosteje poslužujejo samooskrbe z načinom net meteringa. Ta je zelo pogost, saj lahko viške energije sprostijo v omrežje, kadar pa ne ustvarijo zadosti energije za svoje potrebe, enostavno koristijo energijo iz omrežja. Prav tako pogost način prakse predstavlja prenos viškov na drugo lokacijo oziroma na odjemalca na drugem naslovu. Zaključimo lahko, da je trajnostna naložba v način oskrbe z obnovljivimi viri smiselna, saj lahko ob pravilni uporabi gospodinjstvu prinese številne prednosti.
Keywords: sončna elektrarna, fotovoltaika, viški energije, obnovljivi viri energije, trajnostna energija, samooskrba, hranilnik električne energije
Published in DKUM: 19.02.2024; Views: 306; Downloads: 88
Full text (1,60 MB) |
6. Ekonomsko-tehnična analiza prve energetske skupnosti v Sloveniji : diplomsko deloRok Kumer, 2023, undergraduate thesis Abstract: Kot posledica hitrega razvoja tehnologij obnovljive energije in nacionalnih subvencij za zelene projekte so sončne celice postale dostopnejša in donosnejša naložba tudi za posameznike na gospodinjskem nivoju. Z večjo neodvisnostjo aktivnih uporabnikov omrežja od glavnega distribucijskega omrežja električne energije, se koncept energetskih skupnosti in decentralizirane proizvodnje energije vedno bolj uveljavlja.
Z vključitvijo v projekt Compile si energetska skupnost (EnC) Luče prizadeva izboljšati omrežne pogoje, ohraniti zanimanje krajanov za energetiko, vzpostaviti zaupanje v lokalno energetsko skupnost ter lokalno proizvodnjo obnovljive energije. Cilj projekta Compile je povečati samooskrbo in varnost oskrbe lokalnega energetskega sistema. S celovitim pristopom naj bi projekt prinesel številne socialnoekonomske koristi vsem udeležencem energetske skupnosti, v katero so vključeni tako stanovanjski kot poslovni objekti. Celoten sistem predstavlja prvo takšno energetsko skupnost v Sloveniji, ki je sposobna pokrivati svoje potrebe po električni energiji samo iz obnovljivih virov energije (OVE). Izbrana je bila lokacija projekta, ki bo imela visok odstotek proizvodnih enot OVE in raznoliko mešanico energetskih sistemov. S pomočjo projekta Compile je mogoče testirati in analizirati različne scenarije, kot na primer vključitev visoke ravni proizvodnje OVE na ravni mikro-omrežja in dokazati, da se lahko vprašanja zanesljivosti oskrbe na ravni mikro-omrežja uspešno rešujejo z upravljanjem energije lokalnih energetskih skupnosti.
Cilj diplomske naloge je najti rešitev za optimalno delovanje omrežja za celotno skupnost. V nalogi bomo izhajali iz trenutnega stanja v zgrajeni energetski skupnosti. Simuliral bomo različne variante koriščenja in shranjevanja energije, uporabili pa bomo dejanske meritve. Za izdelavo diplomskega dela bomo pridobivali podatke od članov energetske skupnosti. Prav tako bomo uporabili podatke iz obratovalnih analiz, ki so dostopne članom od samega začetka delovanja energetske skupnosti. S pridobljenimi podatki bomo opravili simulacijo delovanja omrežja za določeno obdobje za posameznega uporabnika ali za celotno skupnost. V diplomsko delo bomo vključili izračun dobe vračanja investicije v primerjavi s trenutnimi cenami na trgu.
Keywords: energetska skupnost, sončne elektrarne, baterijski hranilnik energije, samooskrba, vračilna doba investicije
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 643; Downloads: 57
Full text (2,27 MB) |
7. Strah potrošnikov glede prehranske varnosti v Sloveniji v obdobju prvega vala COVID-19 krizeMaja Turnšek, Ranka Junge-Berberovic, Vesna Miličić, Martina Bavec, 2023, original scientific article Abstract: Raznovrstne krize znatno vplivajo na celoten prehranski sektor in spreminjajo stališča Evropejcev in politik o pomenu prehranske varnosti, trajnostno pridelane, kakovostne in varne hrane za zdravje potrošnikov. Prispevek se osredotoča na strah glede prehranske varnosti v času prvega vala COVID-19 krize v Sloveniji, na z njim povezan strah glede prehranske varnosti v prihodnje in na spremembe potrošnih vedenj. Spletno anketiranje je bilo v Sloveniji izvedeno v juniju 2020 na način »snežene kepe« in je zajelo 490 posameznikov. Rezultati so pokazali, da sta obe merjeni obliki strahu (i) strah o prehranski varnosti med prvim valom COVID-19 krize in (ii) strah o prehranski varnosti v prihodnosti statistično značilno, srednje močno in pozitivno povezani s skoraj vsemi samozaznanimi spremembami lastnega vedenja zaradi pojava COVID-19 krize. Anketiranci so se najbolj osredotočili na nakup živil, ki so pridelana in predelana v Sloveniji, na ustvarjanje večjih prehranskih zalog ter na večjo pazljivost pri tem, koliko hrane zavržejo. Zgolj manjše spremembe pa so izrazili glede nakupnih kanalov, pri čemer so neposredno od kmetov pogosteje nakupovali starejši, višje izobraženi in ti, ki se samouvrščajo v višji družbeni razred. V prihodnje bi bilo treba vključiti reprezentativen vzorec in primerjati rezultate z rezultati v drugih državah in podrobneje analizirati vpliv posameznikovega ekonomskega položaja in vpliv promocijskih kampanj na spremembo potrošnih vedenj.
Keywords: samooskrba s hrano, prehranska varnost, COVID-19, potrošnik, prehranska veriga, statistična analiza, nakupovalne navade
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 376; Downloads: 38
Full text (595,10 KB)
This document has many files! More... |
8. |
9. Energetska samooskrba na ravni podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaMojca Kobale, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Keywords: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Published in DKUM: 11.01.2023; Views: 742; Downloads: 149
Full text (2,29 MB) |
10. Ocena prehranske samooskrbe s predlogi za njeno povečanje v občini Lovrenc na Pohorju : diplomsko deloAnže Sušel, 2022, undergraduate thesis Abstract: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance.
Keywords: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 745; Downloads: 183
Full text (2,23 MB) |
