Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu nas zanima, kakšno je zdravstveno stanje prebivalstva in zaznana nacionalna korupcija v 28-tih državah Evropske unije. S pomočjo analize sekundarnih podatkov smo želeli ugotoviti, ali zaznana nacionalna korupcija prebivalstva, stopnja izobrazbe in ekonomsko stanje posameznih držav vplivajo na splošno zdravstveno stanje prebivalstva držav Evropske unije. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opisali zgodovino korupcije in predstavili njene različne definicije. Nato smo navedli, katere so vrste in stopnje korupcije ter vzroke za nastanek korupcije in njene posledice. Zanimala nas je tudi korupcija v zdravstvu in sicer katere so njene vrste, vzroki za nastanek in ukrepi za njeno zmanjšanje. Pred koncem teoretičnega dela smo predstavili, kakšno je stanje v Evropski uniji. Najprej smo opisali, kakšno je splošno zdravstveno stanje prebivalcev držav članic in uspešnost njihovih zdravstvenih sistemov. Nato pa smo predstavili mnenja avtorjev o korupcijskem stanju nekaterih držav članic. Zanimalo nas je tudi, na katero mesto so se države članice uvrstile glede na Indeks zaznane korupcije v letu 2018. Teoretičen del smo zaključili z ugotovitvami preteklih raziskav o korupciji in zdravstvenem sektorju. V teoretičnem delu smo ugotovili, da je zdravstveni sektor pogosto uvrščen med najbolj korumpirane sisteme v številnih državah. Korupcija v zdravstvu je zapleteno vprašanje, ki ne ogroža samo pravičnosti, temveč tudi zdravstvene rezultate. Zavira zagotavljanje ter zmanjšuje kakovost zdravstvenih storitev. V večini primerov prizadane najnižji sloj prebivalcev, ki je najrevnejši in najmanj izobražen. V praktičnem delu smo problematiko proučili z vidika vpliva nacionalne korupcije, ki jo prebivalci držav zaznajo na njihovo samoocenjeno zdravstveno stanje. Zanimala nas je tudi povezava med spoloma, stopnjo izobrazbe, ekonomskim stanjem posameznih držav in zdravstvenim stanjem prebivalcev držav članic Evropske unije. Najprej smo opredelili konceptualni model raziskave in oblikovali hipoteze. Nato smo predstavili izbrano metodologijo. Na koncu smo zbrane sekundarne podatke analizirali, predstavili rezultate in zapisali ugotovitve. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznana korupcija, izobraženost prebivalstva in ekonomsko stanje držav EU ne vplivajo na % ljudi v državi, ki samoocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot slabo in kot zelo dobro. V izvirni raziskavi, ki je bila podlaga naši empirični raziskavi (Witvliet, Kunst, Arah in Stronks 2013), so ugotovili drugače in sicer, da zaznana korupcija, stopnja izobrazbe prebivalstva in ekonomsko stanje držav Afrike vplivajo na samoocenjeno zdravstveno stanje prebivalstva. Razlika v dobljenih rezultatih je lahko povezana z gospodarsko razvitostjo držav, saj je zelo verjetno, da je vpliv med proučevanimi spremenljivkami drugačen v državah, ki so na različnih stopnjah gospodarskega razvoja. Iz raziskave je razvidno, da na samoocenjeno zdravstveno stanje Evropejcev vplivajo drugi dejavniki, ki so odločilni pri samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev.
Keywords: korupcija, zdravstveni sektor, zdravstveni sistem, indeks zaznane korupcije, samoocenjeno zdravje in države Evropske unije.
Published in DKUM: 22.05.2019; Views: 1198; Downloads: 112
Full text (2,35 MB)