| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pogostost uporabe medijev, samoocenjeno zdravje in duševno zdravje med mladimi v Sloveniji
Nataša Nikolić, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil preučiti, ali obstaja povezanost med pogostostjo gledanja televizije in uporabe interneta ter samoocenjenim zdravjem in duševnim zdravjem pri mladih v Sloveniji. Najprej smo opredelili osnovne pojme množičnih medijev, televizije, interneta ter samoocenjenega zdravja in duševnega zdravja, nato pa predstavili nekaj teoretičnih pristopov pri preučevanju medijev. Podrobneje smo se osredotočili na predstavitev vloge, ki jo imajo mediji v življenju mladih. Zanimalo nas je tudi, kakšen je pomen zdravja za mlade in kašen je potencialni vpliv medijev na zdravje in duševno zdravje mladih. Posebno pozornost smo namenili preteklim raziskavam na temo povezanosti uporabe množičnih medijev in zdravja ter duševnega zdravja. Ugotovili smo, da večina raziskav nakazuje na povezanost med pogostejšim gledanjem televizije in uporabo interneta ter slabšim zdravstvenim stanjem in duševnim zdravjem pri posameznikih. Na podlagi preteklih raziskav smo oblikovali štiri hipoteze, ki smo jih testirali s sekundarno analizo podatkov, pridobljenih z nacionalno raziskavo Mladina 2013. Rezultati naših analiz kažejo, da je večja pogostost gledanja televizije statistično značilno povezana s slabšim samoocenjenim zdravjem, ne pa tudi s samoocenjenim duševnim zdravjem. Pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana z nobeno samooceno zdravstvenega stanja. Ena izmed možnih razlag za to je, da komuniciranje s prijatelji ali z družinskimi člani preko interneta utegne pozitivno vplivati na posameznikovo duševno zdravje, internet pa lahko nudi tudi oddih od stresnega vsakdanjika in možnost anonimne komunikacije posameznikom, ki to želijo. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti, kakšen je odnos med različnimi nameni in oblikami uporabe interneta in zdravjem oz. duševnim zdravjem posameznikov.
Keywords: množični mediji, televizija, internet, samoocenjeno zdravje, samoocenjeno duševno zdravje, Mladina 2013
Published: 02.12.2016; Views: 1217; Downloads: 168
.pdf Full text (676,45 KB)

2.
Zdravstveno stanje prebivalstva in zaznana nacionalna korupcija
Kaja Smiljanec, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu nas zanima, kakšno je zdravstveno stanje prebivalstva in zaznana nacionalna korupcija v 28-tih državah Evropske unije. S pomočjo analize sekundarnih podatkov smo želeli ugotoviti, ali zaznana nacionalna korupcija prebivalstva, stopnja izobrazbe in ekonomsko stanje posameznih držav vplivajo na splošno zdravstveno stanje prebivalstva držav Evropske unije. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opisali zgodovino korupcije in predstavili njene različne definicije. Nato smo navedli, katere so vrste in stopnje korupcije ter vzroke za nastanek korupcije in njene posledice. Zanimala nas je tudi korupcija v zdravstvu in sicer katere so njene vrste, vzroki za nastanek in ukrepi za njeno zmanjšanje. Pred koncem teoretičnega dela smo predstavili, kakšno je stanje v Evropski uniji. Najprej smo opisali, kakšno je splošno zdravstveno stanje prebivalcev držav članic in uspešnost njihovih zdravstvenih sistemov. Nato pa smo predstavili mnenja avtorjev o korupcijskem stanju nekaterih držav članic. Zanimalo nas je tudi, na katero mesto so se države članice uvrstile glede na Indeks zaznane korupcije v letu 2018. Teoretičen del smo zaključili z ugotovitvami preteklih raziskav o korupciji in zdravstvenem sektorju. V teoretičnem delu smo ugotovili, da je zdravstveni sektor pogosto uvrščen med najbolj korumpirane sisteme v številnih državah. Korupcija v zdravstvu je zapleteno vprašanje, ki ne ogroža samo pravičnosti, temveč tudi zdravstvene rezultate. Zavira zagotavljanje ter zmanjšuje kakovost zdravstvenih storitev. V večini primerov prizadane najnižji sloj prebivalcev, ki je najrevnejši in najmanj izobražen. V praktičnem delu smo problematiko proučili z vidika vpliva nacionalne korupcije, ki jo prebivalci držav zaznajo na njihovo samoocenjeno zdravstveno stanje. Zanimala nas je tudi povezava med spoloma, stopnjo izobrazbe, ekonomskim stanjem posameznih držav in zdravstvenim stanjem prebivalcev držav članic Evropske unije. Najprej smo opredelili konceptualni model raziskave in oblikovali hipoteze. Nato smo predstavili izbrano metodologijo. Na koncu smo zbrane sekundarne podatke analizirali, predstavili rezultate in zapisali ugotovitve. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznana korupcija, izobraženost prebivalstva in ekonomsko stanje držav EU ne vplivajo na % ljudi v državi, ki samoocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot slabo in kot zelo dobro. V izvirni raziskavi, ki je bila podlaga naši empirični raziskavi (Witvliet, Kunst, Arah in Stronks 2013), so ugotovili drugače in sicer, da zaznana korupcija, stopnja izobrazbe prebivalstva in ekonomsko stanje držav Afrike vplivajo na samoocenjeno zdravstveno stanje prebivalstva. Razlika v dobljenih rezultatih je lahko povezana z gospodarsko razvitostjo držav, saj je zelo verjetno, da je vpliv med proučevanimi spremenljivkami drugačen v državah, ki so na različnih stopnjah gospodarskega razvoja. Iz raziskave je razvidno, da na samoocenjeno zdravstveno stanje Evropejcev vplivajo drugi dejavniki, ki so odločilni pri samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev.
Keywords: korupcija, zdravstveni sektor, zdravstveni sistem, indeks zaznane korupcije, samoocenjeno zdravje in države Evropske unije.
Published: 22.05.2019; Views: 135; Downloads: 22
.pdf Full text (2,35 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica