| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SAMOMORILNOST MED MLADIMI IN VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Petra Šešerko Viličnjak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja samomorilnost med mladostniki in vlogo šolske svetovalne službe. Zanimajo nas dejavniki tveganja za samomorilno vedenje med mladimi, kako se ti vedejo in ali iščejo pomoč. Opozorili bi radi, da imajo pri preprečevanju samomorilnosti veliko vlogo starši in šola. V empiričnem delu smo opravili intervjuje s šestimi svetovalnimi delavkami, ki so se že srečale s primeri samomorilnosti oz. samomorilnimi mislimi mladostnikov. Ugotovili smo, da takšni mladostniki ne iščejo pomoči sami, zato je pomembno, da so učitelji in svetovalni delavci pozorni na spremembe vedenja pri mladostnikih in da znajo pravilno ukrepati in jim pomagati.
Keywords: samomorilnost, samomorilne misli, mladostniki, šola, šolski svetovalni delavci
Published: 06.03.2013; Views: 1794; Downloads: 149
.pdf Full text (659,05 KB)

2.
Preventiva samomora pri mladostnikih
Petra Kotnik, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Samomor je vzrok številnim smrtim. Zasledimo ga v različnih literaturah, tako strokovnih, kot laičnih. Samomor predstavlja zelo visoko smrtnost v svetu. Zaradi samomora ljudje umirajo, tako kot za ostalimi boleznimi, ki ogrožajo prebivalstvo. Velik problem je samomor med mladimi, ki so občutljiva skupina, ki samomorilne namene kažejo z drugačnimi znaki, kot odrasle in starejše osebe. Tako kot strokovnjaki bi tudi laiki morali poznati vzroke, dejavnike tveganja in nasploh poznati starostne skupine ljudi, kako se v takih situacijah obnašajo. S tem bi naredili prvi korak k preprečevanju samomora. V diplomskem delu so predstavljene različne starostne skupine, iz česar je razvidno, da mladostniki samomorilne namene sporočajo s svojim vedenjem. Pri mladostnikih je veliko tudi samomorilnih misli, več kot pri ostalih odraslih osebah. Iz literature je razvidno, da so depresivne motnje najpogostejši vzrok samomora pri mladih, simptomi depresije prepoznamo lahko že pri otrocih. Predstavljeni so vzroki samomora, zgodovina samomora, sociološki pogled na samomor in preventiva s strani medicinske sestre. Ugotovili smo, da se ves proces preventive samomora začne s pogovorom in poslušanjem bolnika, medicinska sestra pa je tista, ki je z bolnikom največ v stiku in si najprej pridobi njegovo zaupanje. Preventivno lahko delujejo tudi vsi ostali, najbolj pomembno pa je biti seznanjen o samomoru, o čemer se še premalo govori.
Keywords: samomor, mladostnik, samomorilne misli, depresija, sociološki pogled na samomor, preventiva samomora, medicinska sestra.
Published: 18.07.2014; Views: 1222; Downloads: 215
.pdf Full text (1,34 MB)

3.
SAMOMORILNO VEDENJE IN PREVELIKA TELESNA TEŽA
Kaja Lubej, 2016, master's thesis

Abstract: Samomorilno vedenje in prevelika telesna teža predstavljata globalni javnozdravstveni problem. Prevelika telesna teža je pogosto povezana s samomorilnimi mislimi ter depresijo in občutki osamljenosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje vpliva prevelike telesne teže na razvoj samomorilnih misli ter ugotavljali, kakšno vlogo imata pri tem depresija in občutek osamljenosti. Prav tako nas je zanimalo, ali prihaja pri pojavljanju samomorilnih misli zaradi prevelike telesne teže do razlik med ženskim in moškim spolom. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 753 udeležencev, od tega 252 moških udeležencev in 501 ženska udeleženka. Od 753 udeležencev je imelo preveliko telesno težo 346 udeležencev, 385 udeležencev je imelo normalno telesno težo, 19 udeležencev je bilo blago podhranjenih, 2 udeleženca sta bila zmerno podhranjena, 1 udeleženec pa hudo. Raziskovalne podatke smo pridobili s pomočjo štirih vprašalnikov (vprašanja o demografskih podatkih, Paykelova lestvica samomorilnega vedenja – PSS, Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa – DASS-21 in Vprašalnik osamljenosti – DLS), ki smo jih objavili na spletu. Kljub pričakovanjem da bomo lahko večino hipotez sprejeli, smo morali vse hipoteze razen hipoteze 4 zavrniti, hipotezo 4 smo delno sprejeli. Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično pomembne povezave med preveliko telesno težo in samomorilnimi mislimi. Ugotovili smo, da različne stopnje depresije napovedujejo statistično pomembno povezavo z razvojem samomorilnih misli. Pričakovane razlike pri pojavljanju samomorilnih misli med moškim in ženskim spolom s preveliko telesno težo se niso pokazale. Ugotovili smo, da se samomorilne misli zaradi prevelike telesne teže pojavljajo skoraj enako pogosto tako pri ženskem kakor tudi moškem spolu. Statistično pomembna povezava se je pokazala med preveliko telesno težo in občutki osamljenosti v kategoriji osamljenosti Skupnost. V ostalih kategorijah osamljenosti se le-ta ni pokazala.
Keywords: prevelika telesna teža, samomorilne misli, samomorilno vedenje, telesna teža, depresija, osamljenost
Published: 03.05.2016; Views: 907; Downloads: 178
.pdf Full text (1,39 MB)

4.
Psihosocialne stiske pri pacientu z luskavico
Katja Lavrenčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Luskavica vpliva na vse vidike kakovosti življenja, vključno s fizičnimi, psihološkimi, socialnimi in poklicnimi elementi. Gre za več faktorsko vnetno stanje z bremenom bolezni, ki se kaže s fizičnimi simptomi, ki jih imajo pacienti. Namen raziskave je raziskati, s katerimi psihosocialnimi stiskami se sooča pacient, ki ima luskavico in prikazati, kakšen je odnos družbe do sprejemanja pacienta z luskavico. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katere je bil izveden intervju odprtega tipa, zastavljen po konceptualnem modelu Virginije Henderson. V raziskavi je sodelovala ena pacientka z boleznijo luskavica. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše stiske/problemi, s katerimi se spopada pacient s kožno boleznijo luskavica v času akutnosti bolezni na psihološkem in socialnem področju anksioznost, samomorilne misli, depresija, socialna izolacija, jeza, stres. Ugotovili smo, da družba ne sprejema in ni naklonjena pacientu s kožno boleznijo, ga socialno stigmatizira in zavrača. Diskusija in zaključek: Luskavica prizadene ljudi vseh starostnih skupin in ima velik vpliv na kakovost življenja. Stiske, s katerimi se srečujejo pacienti, so dolgotrajne in zahtevajo svojevrstno obravnavo, zato je pomembno, da družba in okolica sprejmeta pacienta obolelega za luskavico kot celoto, ne kot osebo z omejitvami.
Keywords: psoriaza, motena samopodoba, socialna stigmatizacija, depresija, samomorilne misli
Published: 15.11.2018; Views: 329; Downloads: 111
.pdf Full text (897,26 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica