| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti
Marina Grenko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sociološki in zdravstveni vidiki samomorilnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti problem samomorilnosti na slovenskem, s posebnim poudarkom na bolj ogroženih regijah, ter osvetliti problem samomorilnosti tudi z zdravstvenih, biološko-medicinskih, ekonomskih, socioloških in etičnih vidikov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena problematika samomorilnosti iz različnih zornih kotov. Predstavljeni so dejavniki tveganja, ter nekateri miti in dejstva, kakor tudi delo medicinske sestre s suicidalno ogroženim bolnikom. Predstavili smo podatke o samomorilnosti na slovenskem ozemlju ter predstavili možne in izpeljane ukrepe za zmanjševanje problematike. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2009 v treh slovenskih bolnišnicah, ki delujejo na območju, kjer je samomorilnost zelo visoka, oz. najvišja v Sloveniji. Med 130 zaposlenih zdravstvenih delavcev smo razdelili anketne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti, kakšno je poznavanje problematike med zdravstvenimi delavci in odnos zdravstvenih delavcev do pojava samomorilnosti in do samomorilcev na bolj ogroženih območjih (Celjska in Koroška regija). Ugotovili smo, da so zdravstveni delavci dobro seznanjeni s splošno znanimi statističnimi podatki v zvezi s samomorilnostjo na slovenskem, da so v odgovorih, ko morajo izraziti svoje mnenje o samomorilnosti neodločni, razen ko smo jih spraševali o evtanaziji. Večina anketirancev ocenjuje, da nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko pomagali samomorilno ogroženemu človeku ali preprečili samomor.
Keywords: samomor, samomorilna ogroženost, žalovanje, tabu, preprečevanje samomora
Published: 24.12.2009; Views: 2801; Downloads: 582 
(1 vote)
.pdf Full text (1,19 MB)

2.
SAMOMORILNOST PRI STAREJŠIH V PODRAVSKI REGIJI
Aleksandra Kiselak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Samomor ima v Sloveniji strahovite razsežnosti, ki se razlikujejo od regije do regije. Kljub resnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorilnosti kot jo imajo nekatere druge države. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko samomorilnosti med starejšimi od 65 let v Podravski regiji in jo primerjati z ostalimi regijami v Sloveniji. Želeli smo tudi odkriti vzroke, ki pripeljejo starejše do razmišljanja o predčasnem in zavednem končanju svojega življenja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik. Podatki, pridobljeni z vprašalnikom, so bili statistično obdelani s programskim orodjem Microsoft Excel in Microsof Word. Rezultati. Ugotavljamo, da je stopnja samomorilnosti v Podravski regiji višja od slovenskega povprečja. Ugotovili smo, da bi petnajst posameznikov naredilo samomor, če bi bili neozdravljivo bolni. V primerjavi z drugimi raziskavami, je tudi naša raziskava pokazala, da so k samomoru bolj nagnjeni moški kot ženske. Sklep. Medicinske sestre, kot pomembni akterji pri preprečevanju samomorilnosti morajo s starejšimi vzpostaviti empatičen odnos, še posebej z moškimi, kajti ti redkeje obiščejo zdravnika in težje spregovorijo o svojih težavah. Več časa si morajo vzeti za tiste, ki imajo težave z vidom, sluhom in kronično bolečino, saj ti posamezniki pogosteje pomislijo na samomor.
Keywords: : samomor, samomorilna ogroženost, preprečevanje samomora, starejša populacija
Published: 22.03.2012; Views: 1453; Downloads: 246
.pdf Full text (1,90 MB)

3.
SAMOMOR V SLOVENIJI
Anja Svalina, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Samomor je star, kot je človeštvo samo. Različna obdobja človeške civilizacije so do tega sociopatološkega pojava zavzemala različna stališča: od skrajnega zavračanja do polnega priznanja- kot osebno pravico do lastne smrti, ki je segla celo tudi tako daleč, da je človek neovirano razpolagal s svojim življenjem, vključno s pravico, da si življenje tudi vzame. Religiozna merila so bila proti samomoru- tako krščanstvo kot islam. Samomor se je v nadaljnem družbenem razvoju iz religioznih in pravnih norm preselil na filozofske in umetniške steze. Danes je masovnost samomora v velikem številu držav izstopajoči del nacionalne patologije, ki mu strokovnjaki posvečajo vedno več pozornosti in analiz. Slovenci imamo težave z izbiro primernih strategij, ko se je treba soočiti s težavami. V nekaterih delih države celo bolj kot v drugih. Žal smo kot eno od teh strategij izbrali tudi samomor. Ta pa za seboj pušča čustveno puščavo. Družine, ki se s tem dejanjem soočajo več generacij zapored, so vse prej kot redke. Odstotek samomorov v Sloveniji je zelo visok in sega v sam evropski vrh. Zaradi pogostosti samomora, saj si na vsakih 21 ur ena oseba v Sloveniji vzame življenje, se posamezniki na tak ali drugačen način srečujejo s samomorom. Zato je pomembno prepoznati pri sočloveku, kdaj je samomorilno ogrožen, ter da poznamo načine, kako mu pomagati. Preprečevanje samomora je namreč naloga celotne družbe. Z diplomsko nalogo želim opozoriti na problem samomora v Sloveniji, ki je žal prepogost, zato je še toliko bolj pomembno, da v čim večji meri opozarjamo na alarmantno stanje le-tega.
Keywords: samomor, samomorilno vedenje, samomorilna ogroženost, dejavniki tveganja, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora
Published: 02.06.2015; Views: 1601; Downloads: 250
.pdf Full text (560,94 KB)

4.
Obravnava mladostnika v hospitalnem okolju po poskusu samomora
Donna Erjavec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Hospitalna obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksen javno-zdravstveni problem. Namen zaključnega dela je predstavitvi vlogo medicinske sestre pri sprejemu mladostnika v bolnišnico, raziskati katera področja se povezujejo v multidiscplinarni obravnavi in na podlagi katerih orodij lahko medicinska sestra oceni samomorilno ogroženost otroka. Metode: Zaključno delo je teoretično in temelji na filozofiji interpretativizma. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v podatkovnih bazah: PUBMED, SAGE Journals in Google Schoolar. Pri raziskovanju smo upoštevali omejitve kot so polna dostopnost člankov ter besedila v dveh izbranih jezikih: slovenščina in angleščina. Iskanje smo omejili na časovno obdobje med 2000 – 2018. V analizo in sintezo smo vključili 9 člankov, ki smo jih opisno predstavili.. Rezultati: Vloga medicinske sestre pri sprejemu mladostnika na oddelek mladostniške in otroške psihiatrije je velika, saj sooblikuje mladostnikov odnos do zdravljenja in mu pomaga v stiski. Multidisciplinarna obravnava vključuje delo pedopsihiatrov, pediatrov, kliničnih psihologov, specialnih pedagogov, defektologov, dietetikov, socialnih delavcev in medicinskih sester. Izpostaviti moremo, da orodja za oceno samomorilne ogroženosti uporabljamo v sklopu celostne klinične obravnave. Diskusija in zaključek: Obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksna in zahteva individualni, multidisplinarni in holistični pristop. Zdravstvena nega spremlja mladostnika od samega sprejema čez celotno hospitalizacijo in bistveno vpliva na mladostnika. Orodja za oceno samomorilne ogroženosti naj bi bila zastavljena tako, da res dodobra pokrijejo vsa področja, kjer bi se lahko kazala samomorilna ogroženost mladostnika.
Keywords: adolescent, samomorilna ogroženost, zdravljenje, bolnišnica, psihiatrična zdravstvena nega
Published: 17.12.2019; Views: 68; Downloads: 39
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica