| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Samomori z ostrim in/ali koničastim predmetom v osrednji, zahodni in jugovzhodni Sloveniji
Tinkara Bulovec, 2019, master's thesis

Abstract: Preiskovanje sumljive smrti zahteva skrbno, pozorno in individualno obravnavo dogodka ter sodelovanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri ogledu kraja dejanja. Ugotovitve sodnomedicinskega izvedenca o okoliščinah dogodka, tj. o času in načinu smrti, značilnostih poškodb ter morebitnem predmetu storitve, so ključne za usmeritev nadaljnjega kriminalističnega preiskovanja. Trilema, ki se pojavi ob preiskovanju suma nasilne smrti, je, ali okoliščine dogodka kažejo na nesrečo, samomor ali umor, pri čemer moramo biti še posebno pozorni na možnost fingiranja dogodka. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave okoliščin samomorov z ostrim in/ali koničastim predmetom, ki je bila izvedena na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Za namen raziskave smo pregledali obdukcijska poročila s pripadajočo dokumentacijo v obdobju med letoma 2008 in 2018 ter izmed njih izbrali samomore z ostrim in/ali koničastim predmetom. V analiziranem obdobju je bilo na ISM 111 obravnav (87 moških in 24 žensk), ki so v 49,5 % storili enostavni, v 50,5 % pa kompleksni samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom. Pri slednjih je bila najpogostejša kombinacija ostrih poškodb (vreznin ali vbodnin) z obešanjem (45,2 %). Čeprav v vzorčnih podatkih prevladujejo moški, smo hipotezo, da moški pogosteje naredijo samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom, na podlagi testa deležev zavrnili. Ugotovili smo, da so poškodbe najpogosteje povzročene z neopredeljenimi ostrimi predmeti (41,2 %), pri natančno opredeljenih predmetih pa so prevladovali kuhinjski noži (17,1 %). Dokazali smo, da so poškodbe najpogosteje na levi polovici telesa, kar potrjuje našo predpostavko, da je ta stran telesa zaradi dominance desne roke bolj dostopna. Najpogosteje so bile poškodbe v predelu podlahti, leve predkomolčne kotanje in levega zapestja. Samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom je bil največkrat storjen doma (65,8 %). Umrli zaradi tovrstnega samomora so bili pogosteje pod vplivom psihoaktivnih zdravil kot alkohola.
Keywords: samomori, ostri in koničasti predmeti, poškodbe, vreznine, vbodnine, magistrska dela
Published: 18.09.2019; Views: 387; Downloads: 77
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
Strukturna analiza samomorov v slovenski policiji
Bruno Blažina, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Samomor v policiji je v Evropi še vedno tabuizirana tema in dokaj neraziskano področje, ki doslej ni bilo podvrženo konkretnejši znanstveni analizi, kot je na primer področje samomorilnosti v varnostnih organih že desetletja podrobno proučevano v ZDA, na podlagi izsledkov pa pripravljeni ustrezni odzivi in preventivni ukrepi. Policisti v Evropi in njihove policijske organizacije so še vedno podvrženi različnim predsodkom, izvirajočim iz policijske subkulture, ki je večinoma povsod po svetu zelo podobna. Policisti in njihovi vodje imajo policista za posameznika, ki je nadpovprečno hraber in pošten, ki sam rešuje svoje težave in ne potrebuje drugih oseb, da bi jim morebiti zaupal svoje težave. Izražanje stiske, preveč emocionalno odzivanje in izkazovanje čustev niso zaželeni, psihične motnje ali celo bolezen pa so sramota. Prav tako je sramotno iskanje strokovne pomoči v primeru stiske in psihičnih težav, ki je velikokrat celo na nek način sankcionirano z omalovaževanjem takega posameznika kot slabiča ali »motene« osebe, nesposobne opravljati odgovorne policijske naloge ter nošenja in rokovanja s službenim orožjem. Namen raziskave samomorov v slovenski policiji je bil proučiti skupne komponente in ugotovitve več ločenih raziskav in izvesti skupen sklep, na podlagi katerega bi laže in potrjeno dognali vzroke in skupne značilnosti samomorov v slovenski policiji in policiji kot stanovski organizaciji nasploh. Raziskovalno nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del ter povzeli skupne ugotovitve posameznih analiz, ki smo jih primerjali med seboj. Na koncu smo pripravili sklepne misli s priporočili za izboljšanje stanja na področju boja proti samomorilnosti v policiji. Teoretični del obsega splošne doslej znane značilnosti in vrste samomora skozi zgodovino ter gibanje na področju samomorilnosti v državah Evropske unije in širše. Predstavimo tudi dosedanje že izvedene analize na temo samomorov v policiji primerljivih držav in slovenski policiji, saj so bili podatki doslej že proučevani v diplomskih nalogah diplomantov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Še posebej podrobno predstavimo področje pojava samomorilnosti v avstrijski policiji ter izvedemo primerjavo s podatki o samomorilnosti v slovenski policiji. Obenem primerjamo način izvedbe psihološkega presejevanja kandidatov za policiste obeh policij in izpeljemo zaključke, ki kažejo, da je ogroženost zaradi samomorilnosti v slovenski policiji manjša od tiste v avstrijski policiji in policiji drugih primerljivih držav, da pa bi veljalo izboljšati sistem presejevanja kandidatov za policiste po vzoru avstrijskega modela. Podrobno predstavimo tudi izvedene teoretične osnove znanstvenih analiz, opravljenih na Psihiatrični kliniki Ljubljana v času po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, in ugotovimo, da je trend samomorilnosti med slovensko splošno populacijo in med slovenskimi policisti podoben ter da se glede vzrokov, znanih indikatorjev in ugotovitve glede »kritične« in najbolj ogrožene skupine posameznikov podatki iz ugotovitve izvedenih študij deloma prekrivajo. V empiričnem delu izvedemo primerjavo podatkov, pridobljenih v že izvedenih podobnih analizah samomorilnosti med splošno populacijo v Republiki Sloveniji, in rezultatov analiz raziskav, ki smo jih izvedli med policijsko populacijo v Republiki Sloveniji. Nekaj analiz je bilo opravljenih tudi s pomočjo zgodovinskega gradiva, ki smo ga na podlagi dovoljenja Arhivske komisije RS zbrali v Arhivu RS v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije, podatke Evropskega statističnega urada EUROSTAT, podatke, pridobljene v Statistični upravi RS (SURS), na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) oziroma Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji ter v Arhivu Republike Slovenije.
Keywords: samomori, osebnostne lastnosti, socialni dejavniki, policija, policisti, policijska subkultura, doktorske disertacije
Published: 24.07.2018; Views: 1062; Downloads: 119
.pdf Full text (5,41 MB)

3.
Samomori v Zasavju
Maša Horvat, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zasavje je v zadnjem desetletju doživel manjšo gospodarsko krizo, saj se je zaprlo kar nekaj glavnih podjetij zaposlovanja. Zasavci so morali poiskati drugačna področja zaposlovanja, katera so pripomogla k ponovnemu razvoju te regije. Z gospodarsko krizo je naraščalo tudi nezadovoljstvo prebivalstva, ki je načel njihovo duševno in fizično zdravje. Sama regija se je s svojim samomorilnim količnikom približala vrhu samomorilnosti najbolj ogroženih regij v Sloveniji (Korošec Jagodič, Rokavec, Agius in Pregelj, 2013). Samomori v Zasavju so doživeli svoj vrh leta 2007, nato je število samomorov začelo padati vse do leta 2012, kjer se število samomorov rahlo poveča in umiri (NIJZ, 2016). V večini primerov samomor storijo pripadniki moškega spola, za katere so značilni nasilnejši načini samomorov, med katere spada samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo ter samomor s strelom iz ročnega strelnega orožja (Henderson, Dazzan, Dernovšek, Tavčar in Brecelj, 2002; Marušič, 1999). Ženske se na drugi strani prav tako največkrat odločijo za samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo, vendar je ta številka precej manjša kot pri moških. Samomor v Zasavju največkrat storijo osebe med 50 in 54 letom starosti (NIJZ, 2016), ki so s svojimi izkušnjami pomembna za širjenje svojega znanja naslednjim generacijam, zato njihov samomor predstavlja tako ekonomsko kot socialno tragedijo. S starostjo se začnejo kopičiti različne težave, katere vplivajo duševno na žrtve v vsakdanjem življenju (Kalin, 2012). Leta 2008 se je na prvo mesto razlogov za samomor uvrstila brezposelnost in izpodrinila duševne težave (Korošec Jagodič et al., 2013). Z različnimi preprečevalnimi ukrepi na področju zdravstva in družbe ter s samim sprejetjem Nacionalnega programa za preprečevanje samomora bi zmanjšali količnik samomorilnosti in pravilno pomagali žrtvam samomorilnih misli (Ziherl in Pregelj, 2010).
Keywords: samomori, motivi, načini, statistični podatki, diplomske naloge
Published: 06.11.2017; Views: 832; Downloads: 118
.pdf Full text (866,25 KB)

4.
Fingirani samomori
Karin Šalamun, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Samomor je namerno in zavestno uničenje lastnega življenja. V preiskavi nenadne in sumljive smrti je potrebno poskušati sestaviti neko logično zgodbo, potek dogajanja pred in tudi v času smrti. Če manjka preveč delčkov v tej zgodbi, je to zagotovo znak, da se ni zgodilo tako, kot je videti na prvi pogled. Samomor je lahko fingiran. Fingiranih samomorov v Sloveniji ni veliko, se pa dogajajo, zato morajo biti kriminalisti pozorni pri vsaki preiskavi smrti ali samomora, da tega ne bi spregledali oziroma da ne bi spregledali kaznivega dejanja umora. Bistvenega pomena pri preiskovanju fingiranih samomorov je torej kriminalistično mišljenje, saj morajo biti preiskovalci pri svojem delu zavzeti za vse vrste informacij, ki na prvi pogled niso takoj vidne. Gre za veliko drobnih podrobnosti, ki jih izkušeni preiskovalci prepoznajo in storilec bi moral biti dober scenograf, da bi pripravil/pretvarjal kraj dejanja in izvršitev tako natančno in brez napak. V največ primerih se izkaže, da po izvršenem umoru in pri fingiranju samomora morilec ni mislil na čisto vse podrobnosti, kot to počnejo samomorilci pri samomorih. V diplomskem delu po teoretični opredelitvi podrobneje predstavljamo vrste samomorov ter možnosti njihovega fingiranja.
Keywords: sumljiva smrt, indici, samomori, fingirani samomori, umori, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Published: 07.12.2016; Views: 880; Downloads: 154
.pdf Full text (500,93 KB)

5.
Vzroki izginotja pogrešanih oseb v obdobju 2007-2013
Katja Grković, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je na leto pogrešanih več sto ljudi, tako otrok kot tudi odraslih. Ko se ugotovi, da je oseba pogrešana, se izginotje prijavi policiji, ki po določenem času sproži postopek iskanja pogrešane osebe. Pri večini oseb gre za namerno izginotje, kar pomeni, da ljudje prostovoljno odidejo od doma ali storijo samomor. Statistični podatki kažejo na to, da se večina ljudi, ki pobegnejo, po nekaj dnevih sama vrne domov. Obstajajo pa tudi drugi naključni vzroki izginotja pogrešane osebe. To so lahko kaznivo dejanje, naravna nesreča in bolezen oziroma duševne motnje (katere posledica je lahko tudi izgubljenost). Prvoten namen diplomske naloge je, da na podlagi podatkov o izginotju oseb v obdobju 2007—2013 ugotovimo, kako se je število pogrešanih oseb spreminjalo in kateri so najpogostejši vzroki izginotja. Naš cilj je torej ugotoviti, ali vzroki in pravočasna ugotovitev vzroka izginotja vpliva na uspešnejše iskanje pogrešanih oseb.
Keywords: policija, preiskovanje, pogrešane osebe, izginotja, vzroki izginotja, pobegi, samomori, duševne motnje, kazniva dejanja, nesreče, statistični pregledi, diplomske naloge
Published: 20.10.2016; Views: 1263; Downloads: 98
.pdf Full text (694,33 KB)

6.
Samomorilnost med mladimi v Sloveniji
Tadeja Senekovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Samomori se v človeški družbi dogajajo že od nekdaj, zato sem se odločila, da v diplomski nalogi pobližje spoznam pojav samomora. Pojavljajo se razlike v pojmovanju samomora glede na versko prepričanje, saj nekatere religije samomor odobravajo. V sodobni družbi samomor predstavlja problem, saj strokovnjaki skušajo razumeti razloge in motive, da se samomori v bodoče ne bi več dogajali, kar je skorajda nemogoče doseči, lahko pa z ozaveščanjem in pravočasno pomočjo dosežemo, da se samomori dogajajo v manjši meri. Razlogov za samomor je lahko veliko, celo toliko kot samomorov samih, saj se težnje in razlogi razlikujejo od posameznika do posameznika. Vse to bom v diplomski nalogi skušala čim bolj nazorno opisati in razložiti. Ker samomor ni ravno tema vsakodnevnih pogovorov, tudi mladi, ki so v stiski, največkrat o tem ne govorijo. Prav samomori med mladostniki predstavljajo v Sloveniji velik problem, saj v tej starostni skupini po številu samomorov spadamo v sam svetovni vrh. To je bil tudi razlog, da sem se odločila izvesti raziskavo med mlado populacijo na temo samomora. Zanimalo nas je predvsem, kakšno mnenje imajo mladi o samomoru. Poznamo več vrst samomorilnega vedenja, zato je ključnega pomena ozaveščenost celotne družbe, saj se pri posamezniku takšno stanje da prepoznati in se mu nudi ustrezna pomoč, morda samo pogovor, saj že s tem velikokrat dosežemo, da se posameznik začne s težavami spopadati ter iskati ugodne rešitve. Morda lahko zmanjšamo alarmantne številke samomorov. Sodelovanje staršev in šole z mladostniki je ključnega pomena, saj mladostniki v dobi odraščanja doživljajo precejšnje spremembe na vseh ravneh. Zato je ključnega pomena, da starši z njimi ohranjajo dober odnos, jim nudijo oporo in jim dajejo občutek, da jim lahko zaupa. Tako lahko pomagamo prebroditi težave mladostnikov, še preden razvijejo misel na samomor, saj se ob ne-pomoči iz te misli razvije namen in na koncu poskus samomora ali celo uspeli samomor.
Keywords: samomori, samomorilno vedenje, samomorilci, mladostniki, preprečevanje, diplomske naloge
Published: 04.03.2016; Views: 2830; Downloads: 464
.pdf Full text (447,27 KB)

7.
Forenzična in kriminalistična dejavnost z analizo umorov, ubojev in samomorov s pomočjo statističnih kazalcev
Nina Novak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu prikazujemo povezovanje in možnosti razlag forenzično-kriminalistične dejavnosti s statističnimi kazalci. Ti dve vsebini omogočata natančno preučevanje pojavov s področja kaznivih dejanj. Kot je prikazano v nadaljevanju diplomske naloge, imamo s pomočjo statističnih kazalcev boljši vpogled v dogajanje na področju kaznivih dejanj, v našem primeru so to umori, uboji in samomori v Sloveniji v obdobju od leta 2005 do leta 2013. Z njihovo pomočjo ugotavljamo, kako se število kaznivih dejanj skozi različna obdobja spreminja, izdelamo lahko napoved gibanja obsega pojava v prihodnjih letih, ali pa pregled gibanja obsega pojava za pretekla obdobja. V prvem delu naloge so predstavljene teoretične osnove. Najprej je podana definicija pojma umora, uboja ter samomora, prav tako pojma kriminalistike in njenih načel ter opredelitev forenzične dejavnosti. V nadaljevanju je organizacijsko v okvir Policije predstavljena umeščenost služb, ki se ukvarjajo s področjem preiskovanja in kriminalistike, kot je Oddelek za krvne in seksualne delikte ter Nacionalni forenzični laboratorij. V drugem delu naloge je predstavljena analiza dokončanih umorov, ubojev in samomorov v Sloveniji v obdobju od leta 2005 do leta 2013, s pomočjo treh statističnih kazalcev, in sicer časovnega indeksa s stalno osnovo in v povezavi z njim stopnja rasti ter izračun linearnega trenda in napoved gibanja obsega pojava za leti 2014 in 2015.
Keywords: umori, uboji, samomori, preiskovanje, kriminalistika, forenzika, statistični pregledi, analize, diplomske naloge
Published: 29.10.2015; Views: 1653; Downloads: 165
.pdf Full text (984,84 KB)

8.
Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora
Željko Car, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora predstavlja prepletanje dveh različnih disciplinarnih vej – psihologije in kriminalistike. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno, kaj je samomor in pravni pogled na storitev samomora kot takega. V nadaljevanju je opisana razvrstitev samomora po Durkheimu, francoskem sociologu, ki je eden izmed prvih preučeval samomor z znanstvenega vidika. Sledi del, kjer so opisani najpogostejši načini samomorov na Slovenskem. Obsežnejši del diplomskega dela je posvečen operativnemu vidiku preiskovanja samomorov. Opisana je pomembnost prihoda na kraj samomora in o ukrepih, ki se izvajajo ali opustijo ob začetku preiskave. V nadaljevanju je opisan dinamičen in statičen del ogleda kraja samomora in pomembnost zbiranja obvestil, ugotavljanja istovetnosti in motiva za storitev samomora. Za preiskavo samomora so pomembne okoliščine, ki kažejo na samomor ali proti njemu (fingiran samomor), zato te opišemo. Obdukcija kot taka ima izreden pomen pri preiskovanju samomorov, zato sledi del, kjer je opisana ogledna mrliška dejavnost. Sledi poglavje, ki podrobneje obravnava kondicijsko in psihološko pripravljenost preiskovalcev. V drugem delu so predstavljeni psihološki dejavniki, čustva in fiziološke spremembe, ki se med preiskavo samomora pojavljajo tako pri preiskovalcih, kakor tudi pri osebah, ki so vpete v preiskavo samomora. Prepoznavanje laganja oseb pri preiskavi samomora je izrednega pomena. V nadaljevanju so opisane značilnosti vedenja oseb, ki lažejo, zavajajo ali nekaj prikrivajo. Sledi opis o najzahtevnejšem delu, ki ga preiskovalec opravlja, in to je obveščanje svojcev pokojne osebe. Na koncu diplomskega dela predstavimo intervjuje, sledi razprava oziroma preveritev zastavljenih hipotez in zaključne misli diplomskega dela.
Keywords: samomori, preiskovanje, preiskovalci, priče, čustveni dejavniki, kognitivni dejavniki, psihološki vidik, diplomske naloge
Published: 04.09.2015; Views: 1177; Downloads: 122
.pdf Full text (522,55 KB)

9.
Množični samomori z vidika psihologije množice
Alma Omanović, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo poskuša s svojo vsebino prispevati k povečanju informacij na področju preučevanja pojava množičnega samomora. O samomoru posameznika in ozadjih, ki lahko privedejo do tega dejanja, je zapisano veliko. Dosti manj pa izvemo, če želimo ugotoviti kaj povezuje skupino ljudi, da si istočasno vzamejo življenje. Pozornost je bila usmerjena v stanje celotne množice ljudi z enako zavestjo, mislimi, občutki itd. Najprej je treba namreč razumeti samo množico, njene lastnosti in njeno psihologijo, da bi lahko razumeli od kod ji moč, da na prvi pogled povsem različne ljudi tako močno poveže in jih privede do takšnega dejanja. V osrednjem delu so predstavljeni konkretni primeri, ki so se zgodili v različnih kulturah, državah, časovnih obdobjih in na podlagi različnih motivov. Na podlagi pridobljenih podatkov, se je skušal poiskati skupni imenovalec teh dejanj, vendar se je kasneje izkazalo, da slednje pravzaprav ni mogoče. Smiselna celota magistrskega dela skupaj z lastnimi ugotovitvami in prepričanjem, je zgrajena s pomočjo sociološkega vidika motivov in dejavnikov za množični samomor. Ob navajanju definicij različnih avtorjev so se skozi magistrsko delo oblikovale tudi lastne definicije, izpeljane iz razpoložljivih ugotovitev.
Keywords: samomori, množični samomori, psihologija množice, socialna psihologija, primeri, magistrska dela
Published: 28.11.2014; Views: 1235; Downloads: 288
.pdf Full text (543,86 KB)

10.
Povezava ogleda kraja sumljive smrti in sodne medicine : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksander Ban, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu prikazujemo pomembnost sodelovanja vseh služb na kraju ogleda sumljive smrti. Ugotavljamo, da je treba združiti znanje in predvsem izkušnje strokovnjakov različnih področij, če na vprašanja, postavljena pri preiskavah sumljivih smrti, želimo odgovoriti strokovno. Preiskovalci morajo na kraju ogleda sumljive smrti znanje združiti z izkušnjami, saj je ogled izredno pomemben, neponovljiv in zahteven ter ima v končni fazi spoznavno in dokazno vrednost. Na kraju ogleda sumljive smrti iščemo različne sledi: sledi papilarnih linij, biološke sledi, sledi obuval ter kemijske in mehanske sledi. Zavarovanje takšnih sledi, pregled trupla, ki ga opravi mrliški preglednik, in kasneje morebitna obdukcija so najpomembnejši pri preiskovanju takšnega dejanja. Treba je poudariti, da se ob izboljšavah standardov preiskav sledi s kraja kaznivega dejanja, novih tehnologijah iskanja in zavarovanja sledi, novih tehnologijah preiskav v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju ter novostih glede taktičnosti in zakonodaje pri preiskavah kaznivih dejanj izboljšujejo tudi metode na področju sodne medicine. Zaradi tega je pri preiskavi sumljive smrti izrednega pomena obdukcija, saj se včasih šele takrat ugotovi, da gre za nasilno smrt. V tujini se vedno bolj uveljavlja digitalizacija kot pripomoček oziroma inštrument za izvedbo sodne obdukcije. Osnove sodne medicine morajo poznati tudi preiskovalci, saj lahko le tako kompetentno sodelujejo in tudi razumejo sodnomedicinske strokovnjake, ki sodelujejo pri preiskavi sumljive smrti. Praksa kaže, da se na ogledu kraja sumljive smrti pojavljajo posamezne težave, in sicer tako med policisti in kriminalisti kot tudi pri zdravnikih splošne medicine, ki pridejo opravit ogled. Zdravniki splošne medicine namreč niso dovolj usposobljeni za opravljanje mrliških pregledov. Podobna težava velja tudi za policiste, ki opravljajo oglede krajev sumljive smrti, saj imajo premalo izkušenj in znanja in se velikokrat zadovoljijo le s hitrim nenatančnim ogledom. Diplomsko delo predstavlja povezavo med ogledom kraja sumljive smrti s sodno medicino. Prikazuje dejavnost preiskovalcev na kraju najdbe trupla s sumljivimi okoliščinami ter sodelovanje z zdravniki splošne medicine v vlogi mrliških oglednikov in izvedenci sodne medicine, ki opravijo obdukcijo trupla.
Keywords: sumljiva smrt, samomori, umori, uboji, obdukcije, mrliški pregledi, ogled kraja dejanja, preiskovanje, diplomske naloge
Published: 05.08.2014; Views: 1393; Downloads: 241
.pdf Full text (533,71 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica