| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Samomor v mladinski literaturi : analiza dejavnikov posnemovalnega vedenja
Tina Goznik, 2024, master's thesis

Abstract: Samomor je kompleksen pojav, ki sodi med mladostniki na drugo mesto po vzrokih umrljivosti. Raziskave so v preteklosti našle povezave med neprevidnimi medijskimi praksami poročanja o samomoru in posnemovalnim vedenjem. V ta namen so bile v številnih državah, tudi v Sloveniji, oblikovane smernice in priporočila za odgovorno medijsko poročanje o samomoru. Sprememba medijskih praks poročanja o samomoru lahko ima učinke na zmanjšanje stopnje samomora. Medij predstavljajo tudi knjige, kjer so bili v preteklosti zaznani posnemovalni učinki. Narejene so bile številne raziskave, ki so se ukvarjale s prepoznavo varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja ter prepoznavo najpogostejših ovir, ki posameznike ovirajo pri iskanju pomoči. Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati, kako knjige, namenjene tretjemu triletju osnovne šole in srednji šoli s seznamov bralne značke obravnavajo temo samomora, pri čemer smo se osredotočili na sledenje smernicam in priporočilom, prisotnost varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, prisotnost ovir, izražanje stiske in temu, ali so bralcem na voljo informacije o iskanju pomoči. V analizo smo vključili 22 knjig, 6 knjig je bilo namenjenih zadnjemu triletju osnovne šole, preostale so bile namenjene srednješolcem. 6 knjig je bilo delo slovenskih avtorjev. Knjige smo analizirali tako, da smo iz vsake izpisali nekaj primerov, ki so se navezovali na upoštevanje oziroma neupoštevanje smernic. Izpisovali smo tudi primere za dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, prisotnost ovir in izražanje stiske ter informacije o iskanju pomoči, ki so na voljo bralcem. Rezultati nakazujejo, da so nekatere knjige samomor uspele prikazati bolj ustrezno kot druge. 7 smernic oziroma priporočil je bilo upoštevanih v manj kot polovici knjig, kjer je bilo smernico mogoče določiti. Najbolj neupoštevana smernica v knjigah je bila izogibanje podrobnim opisom metod pri samomoru, sledilo je izogibanje podrobnim opisom lokacij in izogibanje sporočil, ki prikazujejo samomor kot rešitev za težave. Knjige so bile previdne pri izbiri naslovov in poglavij, večina jih je navajala zgodbe ljudi, ki so premagali težave, uspele so prikazati proces žalovanja ob izgubi osebe zaradi samomora, proces zdravljena in obremenilen vpliv, ki ga je imel samomor na okolico. Knjige so vsebovale več dejavnikov tveganja kot varovalnih dejavnikov. Knjige, namenjene srednješolcem, so vsebovale več dejavnikov tveganja za samomor in več varovalnih dejavnikov kot knjige, namenjene učencem tretjega triletja osnovne šole. Z izjemo sedmih knjig je bilo mogoče prepoznati ovire, ki so junakom oteževale iskanje pomoči. Nekatere osebe so o svoji stiski spregovorile, nekatere ne. Svojo stisko so osebe kazale predvsem preko vedenja. Kljub temu da so knjige obravnavale tematiko samomora, več kot polovica knjig ni vsebovala informacij o pomoči, ki bi bile na voljo bralcu. Raziskava ponuja seznam knjig, ki obravnavajo samomor, in citate iz knjig, ki o samomoru poročajo ustrezno oziroma manj ustrezno. Ker vse knjige niso vsebovale spremne besede ali informacij o iskanju pomoči namenjene bralcem, vidimo v tem priložnost za še učinkovitejše naslavljanje tematike samomora.
Keywords: samomor, mladinska literatura, posnemovalno vedenje
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 137; Downloads: 18
.pdf Full text (3,66 MB)

2.
Uticaj vremena i prostora kao geografskih pojmova na (kriminogeno) ponašanje ljudi
Mladen Milosavljević, 2002, published professional conference contribution

Keywords: kazniva dejanja, kriminaliteta, samomor, klimatske spremembe, kriminal
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 45; Downloads: 1
.pdf Full text (477,37 KB)

3.
Odzivi mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«: kvalitativna raziskava doživljanja slovenskih mladostnikov : magistrsko delo
Manja Hojnik, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o odzivih mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«. Predstavljeni so vplivi serije na spremembe v duševnem zdravju, vpliv na misli, čustva, telesne občutke in vedenjske spremembe pri mladostnikih. V teoretičnem delu je opisano obdobje mladostništva ter vpliv medijev in medijskega poročanja. Izpostavljeni so dejavniki tveganja, kjer sta natančneje opredeljena samomor in duševno zdravje. Opredeljen je tudi Wertherjev učinek medijskega poročanja. Sledi podrobnejša razčlenitev smernic za odgovorno poročanje medijev. V naslednjem delu je predstavljen pregled podatkov in vpliv serije »13 razlogov, zakaj« na duševno zdravje mladostnikov. V zaključku se osredotočimo tudi na varovalne dejavnike za duševno zdravje in težave mladostnikov pri iskanju pomoči. V kvalitativni raziskavi je bilo ugotovljeno, da je večina intervjuvanih mladostnikov med ogledom in po ogledu serije »13 razlogov, zakaj« doživljala zlasti čustvene, vedenjske in telesne spremembe. Mladostniki so serijo v večini označili za poučno, vendar so mnenja, da so nekateri prizori v njej preveč nazorni, kar je vplivalo na njihove misli, čustva in telesne občutke. Mladostniki, ki so bili vključeni v raziskavo, sicer nimajo večjih negativnih posledic zaradi serije, vendar pa poročajo, da si želijo več ponujenih virov pomoči s strani izobraževalnih ustanov. Mladostniki zaznavajo, da le-te nudijo premalo podpore in ozaveščanja o problematičnem medijskem poročanju. Prav tako poročajo, da se v primeru stiske najraje obrnejo na družino in prijatelje. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da mladostniki niso dovolj informirani o raznih spletnih mestih in telefonskih linijah, kjer lahko v primeru stiske poiščejo pomoč.
Keywords: mladostniki, serija »13 razlogov, zakaj«, duševno zdravje, Wertherjev učinek, samomor, kvalitativni intervjuji
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 311; Downloads: 84
.pdf Full text (859,57 KB)

4.
Prvi pristop k samomorilni osebi
Ana Samastur, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zaradi samomora vsako leto umre več kot 700.000 ljudi po svetu. Definiran je kot namerno prenehanje lastnega življenja. Empatični pristop, dobra prepoznava dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov samomorilnega vedenja je ključnega pomena pri preprečevanju le-tega. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so intervencije reševalcev pri prvem pristopu k samomorilni osebi. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja prvega pristopa k samomorilni osebi v angleškem in slovenskem jeziku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali. Rezultati: Od skupno 812 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 7 člankov. S pomočjo identificiranih virov smo ugotovili, da mora biti pristop do samomorilne osebe umirjen, razumevajoč, strokoven, individualen, usmerjen na posameznika in prav tako na njegovo družino in bližnje. Razprava in sklep: Velikokrat se reševalci počutijo nemočne in so mnenja, da potrebujejo več usposabljanja za takšne situacije. Reševalec mora ob samomorilni osebi ostati miren, ji dati v vednost, da je tu zanjo. V intervencije ni vključena samo žrtev, ampak tudi njeni svojci. Ob končani obravnavi jo reševalec pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo ali urgentni psihiatrični oddelek.
Keywords: reševalci, tehniki nujne medicinske pomoči, samomor
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 296; Downloads: 103
.pdf Full text (941,41 KB)

5.
Sodnomedicinska analiza poškodb s strelnim orožjem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matevž Lipovšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pri sodnomedicinski analizi poškodb s strelnim orožjem gre za nabor postopkov, ki jim strokovnjaki s področja sodne medicine sledijo pri obravnavi strelnih poškodb ne glede na vrsto strelnega orožja, s katerim je bila poškodba povzročena. V proces obravnave smrti kot posledice strelne poškodbe ne sodi le obdukcija umrlega, temveč je potrebno tudi poznavanje balistike rane, fizike ter drugih komplementarnih znanj, s katerimi prepletamo način preiskovanja. Sodnomedicinska in kriminalistična veda se pri preiskavi poškodb in smrti zaradi uporabe strelnega orožja dopolnjujeta. Sodnomedicinska veda se ukvarja s proučevanjem načina in mehanizma poškodovanja, oceno strelne razdalje, značilnostmi strelnih ran ter vzrokom smrti, medtem ko se kriminalistična veda ukvarja z vrsto orožja, naboja, iskanjem osumljencev ter zbiranjem informacij in obvestil. Da bi celoten postopek tekel pravilno, pa je treba tekom preiskave zagotoviti ustrezno zavarovanje sledi in predmetov ter vzdrževati raven strokovnosti. Strelne poškodbe so povzročene z različnimi tipi strelnega orožja. Preiskovalci v praksi naletijo na raznovrstno paleto strelnega orožja – od doma sestavljenega oziroma predelanega do tovarniško izdelanega. Z gibanjem projektila v orožju, izven njega in do trenutka, ko ta zadane tarčo, se ukvarja balistika. Balistika je veda, ki proučuje gibanje projektila v orožju in izven njega, tako med drugim zajema tudi balistiko rane, tj. proučevanje gibanja projektila po prodoru v človeško tkivo. Upoštevajoč obseg rane, se določi, ali je bil strel izveden iz dolgocevnega orožja (obsežnejše uničenje tkiva) ali kratkocevnega orožja. V pravilno zastavljenem postopku obravnave samomora ali umora s strelnim orožjem so upoštevani najrazličnejši indici, s katerimi preiskovalci opredelijo vrsto dejanja. Pri samomorih je značilno, da do poškodbe pride na delih telesa, ki so samomorilcu lažje dostopni, pri umorih pa so pogosti streli v vitalne organe.
Keywords: diplomske naloge, sodna medicina, balistika, umor, samomor, strelne poškodbe
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 1111; Downloads: 77
.pdf Full text (1,51 MB)

6.
Samomorilnost pri prvi epizodi shizofrenije
Žiga Šlamberger, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Samomor je razširjen javnozdravstveni in družbeni problem in je eden izmed vodilnih vzrokov smrti med pacienti s shizofrenijo. Samomorilno vedenje je lahko prisotno v različnih fazah shizofrenije. Namen diplomskega dela je narediti sistematični pregled literature in analizo podatkov obstoječih raziskav o samomorilnosti v prvi epizodi shizofrenije. Metode: Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed, ScienceDirect, UpToDate in SAGE. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2010 do 2020. Rezultati: Pri analizi virov so bile identificirane tri glavne teme: stopnja samomorilnosti v prvi epizodi shizofrenije, dejavniki tveganja za samomor v prvi epizodi shizofrenije in ukrepi preprečevanja samomorilnosti pri pacientih s shizofrenijo. Razprava in sklep: Samomor je eden vodilnih vzrokov za prezgodnjo smrt med osebami s shizofrenijo in z motnjami psihotičnega spektra. Najpomembnejši dejavniki tveganja za samomor pri pacientih s prvo epizodo shizofrenije so starost pacienta ob pojavu psihotičnih simptomov, trajanje nezdravljene psihoze oziroma časovna zakasnitev pri vstopu do sistema duševnega zdravstvenega varstva z začetkom zdravljenja, demografske značilnosti, psihopatologija ter razumevanje in sprejemanje lastne bolezni. V vseh fazah je potrebno redno izvajanje temeljitega nadzora s sistematično oceno tveganja, ki bi olajšala zgodnje odkrivanje primerov z visokim tveganjem, na podlagi katerih bi uvedli ukrepe za preprečevanje samomorov.
Keywords: Prva epizoda shizofrenije, samomor, dejavniki tveganja, preprečevanje
Published in DKUM: 30.10.2020; Views: 921; Downloads: 121
.pdf Full text (310,99 KB)

7.
Aktivna evtanazija in pogoji za njeno upravičenost : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Žiga Kodrič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Evtanazija se je prvič pojavila v antični Grčiji, kjer je pomenila dobro smrt. Tekom zgodovine se je pomen tega termina nenehno spreminjal, vse do danes, ko se ga je oprijel tako negativen prizvok, da se mnogi sprašujejo celo o njegovi dopustnosti. Aktivna evtanazija pomeni končanje človeškega življenja z namenom, da se ga odreši muk in trpljenja. Mnogi jo zamenjujejo s terminom samomor z zdravniško pomočjo, pri čemer gre za sorodno dejanje, ki se od aktivne evtanazije razlikuje zgolj v osebi, ki opravi usodno dejanje – pri evtanaziji je to zdravnik. Na svetu obstaja zgolj šest držav, ki so se do aktivne evtanazije opredelile pozitivno in jo legalizirale. To so: Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Kolumbija, Kanada in Japonska. Ugotovili pa smo, da je bilo največ primerov evtanaziranj na Nizozemskem. Vsaka izmed njih predpisuje pogoje, ki so taksativno našteti, da se aktivna evtanazija lahko izvede brez, da bi zdravnikovo dejanje postalo protipravno. Pogoj, da mora biti oseba neozdravljivo bolna, da lahko zaprosi za evtanazijo, ni univerzalen kot smo predvidevali, še več, naša predvidevanja, da so pogoji v evropskih državah strožji kot drugje po svetu, so se izkazala za napačna. Samomor z zdravniško pomočjo se je najbolj razmahnil v ZDA, kjer je trenutno legaliziran v desetih zveznih državah. Prav tako sta dve zvezni državi Avstralije v svojo zakonodajo sprejeli zakona, ki dopuščata izvajanje zdravniške pomoči pri samomoru. V Evropi pa je dovoljen v Nemčiji in Švici, prav slednji pa se očita izvajanje »samomorilskega turizma«, kar pomeni, da so lahko tam evtanazirani tudi tujci. Slovenija ima do aktivne evtanazije in samomora z zdravniško pomočjo izrazito negativen odnos, saj že v Ustavi RS zakonodajalec predpiše, da se v človekovo življenje ne sme posegati.
Keywords: diplomske naloge, evtanazija, zakonodaja, pogoji, legalizacija, samomor z zdravniško pomočjo
Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 1718; Downloads: 594
.pdf Full text (899,28 KB)

8.
Samomorilnost morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Belma Hodžić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej opredelimo pojme, kot so samomor, morilci, serijski in množični morilci, pri čemer nas zanimajo samomori na splošno, značilnosti posameznih vrst morilcev, tipologije, vzroki, motivi ter osebnostne lastnosti morilcev, saj je za razumevanje pojava samomorov med njimi pomembno, da jih na začetku vsaj na kratko spoznamo. Poleg posameznih skupin morilcev v nadaljevanju raziščemo še povezavo med samomorilnostjo in morilci, serijskimi in množičnimi morilci. Tu nas zanimajo predvsem vrste storilcev oziroma umorov, morilčevi motivi, katere osebnostne motnje so pogoste pri morilcih, ki po umoru izvršijo samomor, ter kako prijetje storilca vpliva na stopnjo samomorilnosti. V tem delu skozi raziskave dobimo bolj jasen vpogled v pojav samomorilnih umorov iz Združenih držav Amerike in sveta z izjemo Slovenije, kjer se s takšnimi dejanji in storilci nismo pogosto srečevali. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med samomorilnostjo in tremi skupinami morilcev. Pri iskanju odgovorov so nam v pomoč postavljene hipoteze. Skozi raziskavo tuje literature poskušamo najti odgovore na zastavljena vprašanja, in sicer ali so vzroki za samomor enaki pri vseh treh skupinah morilcev, kako na stopnjo samomorilnosti vpliva prijetje storilca ter ali osebnostne značilnosti vplivajo na stopnjo samomorilnosti pri posameznih skupinah morilcev. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnja raziskovalna dela, saj bi tako pripomogli k boljšemu razumevanju, večji ozaveščenosti ljudi o pojavu samomorilnih umorov, posledično pa tudi k preprečevanju takšnih dejanj.
Keywords: diplomske naloge, samomor, morilci, serijski morilci, množični morilci, osebnostne motnje
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 792; Downloads: 107
.pdf Full text (505,42 KB)

9.
Izobraževanje medicinskih sester na področju samomorilnosti
Valentina Forjan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Znanje je ključnega pomena pri delu zdravstvenih delavcev, saj omogoča pravočasno prepoznavo in kvalitetno obravnavo samomorilnega pacienta. Glede na to, da je samomorilnost stalnica v kliničnem okolju in se lahko z njo srečajo člani negovalnega tima na vseh področjih zdravstva, je tema o izobraževanju na področju samomorilnosti aktualna za raziskavo. Za opredelitev problema v namen priprave zaključnega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) in kvantitativno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala v eni izmed psihiatričnih bolnišnic in urgentnem centru v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 60 članov negovalnega tima iz obeh omenjenih področij. Podatke smo zbrali in jih analizirali s pomočjo Microsoft Excela in Worda. Po pregledu podatkov, pridobljenih v raziskavi ugotavljamo, da bi si večina članov negovalnega tima iz obeh področij želela več izobraževanj na temo samomorilnosti, saj bi se s tem povečal nivo samozaupanja in suverenosti pri delu s samomorilnim pacientom. : Glede na podatke, pridobljene s pomočjo anketnih vprašalnikov in pregleda literature, bi želeli vzpodbuditi dejstvo o tem, da je izobraževanj na temo samomorilnosti več, predvsem bi izpostavili zaposlene na drugih področjih zdravstva, saj so mnenja, da izobraževanj ni dovolj.
Keywords: Medicinske sestre, samomor, izobraževanje in obravnava.
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 903; Downloads: 139
.pdf Full text (1,01 MB)

10.
Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju in stigmatizacijo duševnih motenj med študenti v Sloveniji
Nuša Gašparac, 2019, master's thesis

Abstract: Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju in stigmatizacija duševnih motenj so področja, ki so v Sloveniji pomanjkljivo raziskana. Zanimalo nas je, kako je z omenjeno problematiko med slovenskimi študenti, natančneje pa smo preučevali dejavnike stališč do iskanja pomoči, povezanost le-teh s pismenostjo o duševnem zdravju, stigmatizacijo duševnih motenj ter stališči do depresije in samomora. Vzorec udeležencev je zajemal 331 študentov različnih študijskih smeri in za pridobivanje podatkov smo uporabili več merskih instrumentov. Ugotovili smo, da večina študentov izraža sprejemljiva stališča do iskanja psihološke pomoči, ki pozitivno korelirajo s pismenostjo o duševnem zdravju in sprejemljivimi stališči do depresije. Sprejemljiva stališča do iskanja pomoči pozitivno korelirajo tudi s starostjo. Sprejemljiva stališča so negativno povezana s stigmatizacijo duševnih motenj, korelacija s stališči do samomora pa ni dosegla nivoja statistične značilnosti. Rezultati so pokazali tudi, da so študenti medicine in psihologije bolj odprti do formalnih oblik pomoči kot študenti drugih študijskih smeri. Enako velja za študente, ki bolje poznajo različne vire pomoči, imajo do njih boljši dostop, oziroma so se s psihološkimi storitvami v preteklosti že srečali. Študija ponuja zanimiv vpogled v poznavanje različnih vidikov duševnega zdravja med mladimi odraslimi in je lahko odlično izhodišče za prihodnje raziskovanje tega področja.
Keywords: stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju, stigmatizacija duševnih motenj, depresija, samomor
Published in DKUM: 14.11.2019; Views: 1525; Downloads: 263
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 5.54 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica