Search the digital library catalog

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je bil preučiti pojavnost in značilnosti strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Krško ter ugotoviti, kako občani Krškega doživljajo strah, kateri dejavniki so z njim povezani, kako se strah razlikuje glede na spol, starost in tip okolja, preučiti izvajanje preventivnih ukrepov ter predstaviti uporabnost rezultatov raziskave z njihovo umestitvijo v lokalni kontekst. Metode: Metode so vključevale pregled obstoječih študij in literature ter pilotsko študijo s spletnim anketiranjem občanov. Vzorčenje je potekalo po principu snežne kepe, poleg opisne statistike pa je analiza podatkov vključevala tudi t-test za neodvisne vzorce, ANOVO in hi-kvadrat test. Ugotovitve: Analiza podatkov razkriva kompleksno sliko zaznavanja varnosti in strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Krško. Določene razlike so med starostnimi skupinami, spoloma in tipom okolja – večjo mero strahu izražajo ženske in starejši. Anketiranci so izrazili večjo mero zaskrbljenosti zaradi vandalizma in v zaznani verjetnosti viktimizacije, pri čemer je mera zaskrbljenosti pri moških nižja kot pri ženskah. Večina anketirancev ocenjuje, da se je kriminaliteta v njihovem okolju povečala, kar se odraža tudi v njihovih predlogih za izboljšanje občutka varnosti, kot so večja prisotnost policije, boljša razsvetljava ter reševanje problematik, povezanih z romsko skupnostjo in priseljevanjem. Omejitve/uporabnost raziskave: Ker je bil vzorec priložnostni in anketiranje spletno, ni reprezentativen in rezultatov ni mogoče posplošiti na celotno populacijo občine. Zato bi bilo v prihodnje smiselno izvesti raziskavo z večjim številom udeležencev ter na reprezentativnem vzorcu, obenem pa vključiti in preučiti še kakšen drug dejavnik strahu pred kriminaliteto, potencialno povezan z zaznavanjem varnosti v lokalni skupnosti, izkušnjami z viktimizacijo, poročanju medijev ali stopnjo zaupanja v delo policije. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave ponujajo določene smernice za izboljšanje občutka varnosti v Mestni občini Krško. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek se osredotoča na specifično okolje, kjer takšna raziskava še ni bila izvedena. Namenjen je lokalnim odločevalcem, policiji, občinskim službam ter vsem, ki jih zanima povezava med zaznavo varnosti in dejavniki strahu pred kriminaliteto na lokalni ravni.
Keywords: strah pred kriminaliteto, Mestna občina Krško, urbano okolje, ruralno okolje, Romi
Published in DKUM: 05.01.2026; Views: 0; Downloads: 0
Full text (507,49 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Zaključno delo obravnava prometno varnost voznikov enoslednih motornih vozil v urbanem in ruralnem okolju. Namen raziskave je bil analizirati razlike med obema okoljema ter ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na nastanek prometnih nesreč motoristov. Analiza je temeljila na podatkih Javne agencije RS za varnost prometa za obdobje 2019–2023, dopolnjena pa je bila z anketno raziskavo med 94 vozniki motornih koles in mopedov. Rezultati statistične analize kažejo, da se 66,9 % nesreč zgodi v urbanem okolju, a so posledice v ruralnem praviloma hujše. Pomembna ugotovitev je, da so motoristi povzročitelji v povprečno 60 % prometnih nesreč, največ pa jih prihaja iz starostne skupine 35–54 let, ki predstavlja tudi najštevilčnejšo skupino aktivnih motoristov. Najpogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče je neprilagojena hitrost, med tipi nesreč pa prevladujeta prevrnitev z vozilom in bočna trčenja. Anketna raziskava je pokazala, da se motoristi večinoma počutijo varneje v ruralnem okolju, kjer pa kot glavna tveganja izpostavljajo visoke hitrosti, slabo kakovost cest in živali na cesti. V urbanem okolju so najpogosteje omenjeni gost promet, nepregledna križišča in nepozornost drugih udeležencev. Kot najnevarnejše napake drugih voznikov so navedli uporabo telefona, neupoštevanje prednosti in zavijanje brez smernika. Analiza navad motoristov glede zaščitne opreme je pokazala, da večina voznikov v ruralnem okolju opremo uporablja dosledno, v urbanem pa je ta delež precej nižji. Kljub temu skoraj polovica motoristov priznava, da so vsaj občasno opustili zaščitno opremo zaradi vročine ali neudobja. Vidnost v prometu ostaja problem, saj večina uporablja temno opremo brez odsevnih elementov. Na podlagi ugotovitev so podani predlogi ukrepov za izboljšanje prometne varnosti motoristov. Ti vključujejo boljše vzdrževanje in načrtovanje cestne infrastrukture, večjo prometno kulturo in strpnost udeležencev, strožji nadzor nad kršitvami ter dodatna usposabljanja in preventivne kampanje.
Keywords: enosledna motorna vozila, prometne nesreče, prometna varnost, urbano okolje, ruralno okolje
Published in DKUM: 09.09.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (4,21 MB)

Abstract: Ruralno okolje je oddaljeno od urbanih mestnih središč, zanj je značilno predvsem, da ima manjše število prebivalcev ter da so družbene vezi močne, kar ustvarja specifične pogoje za družbeno nadzorstvo. Prebivalci lokalnih skupnostih se med seboj dobro poznajo in so pogosto v tesnih stikih, kar vpliva na dinamiko varnostnih razmer. V diplomski nalogi smo preučevali kriminaliteto in policijsko dejavnost v ruralnih okoljih, pri čemer smo se osredotočili na razlike v stopnji kriminalitete med ruralnimi in urbanimi območji, kako policija prilagaja svojo dejavnost tem območjem ter kako lokalni prebivalci dojamejo in se soočajo s kriminaliteto v svojem okolju. Ugotovili smo, da je v ruralnih okoljih zaznana manjša stopnja prijavljene kriminalitete, vendar se zdi, da to lahko odraža prisotnost t. i. sivega polja, kjer zaradi nepoznavanja zakonodaje ali nezaupanja v pravosodni sistem prebivalci ne prijavljajo kaznivih dejanj. Pogosto se raje odločajo za samostojno reševanje težav, brez vključevanja policije ali drugih varnostnih organov. Da bi izboljšali prijavljanje kaznivih dejanj in s tem zmanjševali sivo polje, bi bilo treba ljudi ozaveščati o pravicah in postopkih prijave ter s tem tudi okrepiti zaupanje v pravosodni sistem, poleg tega pa spodbujati tesnejše stike med lokalnim prebivalstvom in policijo ter drugimi varnostnimi organi.
Keywords: kriminaliteta, policijska dejavnost, ruralno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.12.2024; Views: 0; Downloads: 174
Full text (1,10 MB)

Abstract: Nasilje v družini je družbeni pojav, pri katerem eden izmed družinskih članov izvaja nasilje nad drugim z namenom pridobiti nadmoči. V raziskavah in strokovnih literaturah je definicija dobro opredeljena, vendar ni določena jasna meja, kdaj se nasilje dogaja. Okolje, v katerem žrtev živi, vpliva na doživljanje nasilja, saj se nasilje na podeželju podaljša za 25 % dlje v primerjavi z mestnimi središči, kjer je tudi širši nabor pomoči žrtvam. Namen diplomskega dela je bil s strokovnimi članki in raziskavami raziskati doživljanje nasilja v ruralnem okolju in pomoči, ki so žrtvam na voljo s strani vladnih in nevladnih organizacij. Cilj diplomskega dela je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: kakšne so skupne lastnosti in kakšne razlike med nasiljem v družini v ruralnem in urbanem okolju, kam se žrtve iz ruralnih območji največkrat obrnejo po pomoč in kako vladne in nevladne organizacije pomagajo žrtvam nasilja v družini iz ruralnih območij. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo izvedbe intervjujev z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter pregledom strokovnih člankov in raziskav. Na podeželju je še dandanes prisotno tradicionalno razmišljanje o spolnih vlogah, ki je lahko posledica sestave starejšega prebivalstva. Žrtve najpogosteje doživljajo psihično nasilje s strani partnerja, v večini so žrtve ženskega spola in povzročitelji moškega. Organizacije nudijo žrtvam pomoč in podporo, same pa sodelujejo v multidisciplinarnem timu. Žrtve s podeželja si pogosteje poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah, ki si zelo prizadevajo za obveščanje širše javnosti o posledicah nasilja v družini in iskanju pomoči. Potrebna je čim hitrejša intervencija ob zaznavi nasilja v okolju, še posebej, če je otrok sam žrtev ali živi v okolju, kjer se nasilje dogaja, saj lahko dolgoletno doživljanje nasilja žrtvi pusti posledice pri svojem počutju in nenazadnje na zdravju.
Keywords: nasilje v družini, pomoč žrtvam, ruralno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 532; Downloads: 130
Full text (1,82 MB)

Abstract: Zbornik raziskovalnega dela študentov predstavlja tretjo serijo recenziranih prispevkov, ki so nastali v okviru predmeta Varnost v lokalnih skupnostih na magistrskem študijskem programu Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku so rezultat raziskovalnega dela študentov, ki je bilo opravljeno spomladi leta 2021. Prispevki so bili v aprilu 2021 tudi predstavljeni na četrti mednarodni študentski konferenci z naslovom Local safety and security – rural perspectives, ki je zaradi epidemioloških razmer v Evropi in svetu potekala v spletnem okolju. Konferenco v sodelovanju organizirata Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru in Pravna fakulteta Univerze v Črni gori. V okviru predmeta so študenti opravili pregled literature in sekundarne analize policijskih statističnih podatkov o varnostnih izzivih in policijskem delu v urbanem in ruralnem okolju ter jih dopolnili s svojimi predlogi izboljšav ali rešitev varnostnih izzivov v ruralnem okolju, ki velikokrat (žal) temelji (tudi) na lastni izkušnji.
Keywords: varnost, lokalna skupnost, ruralno okolje, študenti, Slovenija
Published in DKUM: 18.02.2022; Views: 1046; Downloads: 244
Full text (7,38 MB)
This document has many files! More...