1. Ruminacija kot mediator med perfekcionizmom in socialno anksioznostjoJanja Golob, 2024, master's thesis Abstract: Namen naše študije je bil raziskati, kakšne so povezave med perfekcionizmom, ruminacijo in socialno anksioznostjo. Naš glavni cilj je bil ugotoviti, ali ruminacija deluje kot mediator v odnosu med perfekcionizmom in socialno anksioznostjo, zanimale pa so nas tudi razlike med spoloma v izraženosti posameznih konstruktov. Naš vzorec je sestavljalo 328 odraslih posameznikov. Uporabili smo Frostovo multidimenzionalno lestvico perfekcionizma (FMPS; Frost idr., 1990), Vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ; Trapnell in Campbell, 1999) ter Liebowitzovo lestvico socialne anksioznosti (LSAS; Liebowitz, 1987). Rezultati so pokazali pomembne pozitivne povezave med ruminacijo in socialno anksioznostjo, perfekcionizmom in ruminacijo ter med perfekcionizmom in socialno anksioznostjo, vključno s posameznimi dimenzijami perfekcionizma, kot so zaskrbljenost zaradi napak, dvom v dejanja, osebni standardi, starševska pričakovanja in starševska kritika, z izjemo dimenzije organiziranost. Mediacijska analiza je pokazala, da ruminacija delno mediira odnos med perfekcionizmom in socialno anksioznostjo. Ugotovili smo tudi, da sta pri ženskah ruminacija in socialna anksioznost statistično pomembno bolj izraženi kot pri moških, kar pa ne velja tudi za perfekcionizem. Ugotovitve naše raziskave nakazujejo, da bi lahko z razvijanjem intervencij za zmanjševanje perfekcionizma in ruminacije morda nekoliko prispevali tudi k znižanju stopnje socialne anksioznosti pri posameznikih.
Keywords: Perfekcionizem, ruminacija, socialna anksioznost, mediacija
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 18; Downloads: 68
 Full text (1,03 MB) |
2. Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko deloLina Koprivnik, 2023, master's thesis Abstract: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 622; Downloads: 225
Full text (1,84 MB) |
3. Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacijeIris Gotal, 2019, master's thesis Abstract: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Keywords: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Published in DKUM: 02.04.2019; Views: 2311; Downloads: 553
Full text (1,07 MB) |
4. Izgorelost in depresivnost na delovnem mestu: vloga z delom povezanih iracionalnih prepričanj, delovnih zahtev in prenosa dela v zasebno življenjeKaja Sel, 2019, master's thesis Abstract: Izgorelost in depresivnost sodita med najpogostejši duševni motnji v delovnem okolju in se povezujeta s številnimi negativnimi posledicami, tako na osebni ravni kot tudi na ravni organizacije. Namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti individualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj po izteku delovnega časa. Tako smo raziskali, kako se z izgorelostjo in depresivnostjo povezujejo z delom povezana iracionalna prepričanja (neuspeh in zahteve uspešnosti), prenos dela v zasebno življenje, kognitivne delovne zahteve, čustvene delovne zahteve, afektivna ruminacija in miselni odklop.
V raziskavo je bilo vključenih 207 zaposlenih oseb, v starostnem razponu od 20 do 69 let, od tega je bilo 54,1 % žensk. Udeleženci so imeli različne stopnje izobrazbe, delo so opravljali na različnih poklicnih področjih. Izpolnjevali so vprašalnik z demografskimi podatki, nato pa testno baterijo, sestavljeno iz vprašalnika izgorelosti (MBI- GS), vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), vprašalnika z delom povezanih iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnika kazalnikov dela in zasebnosti (WHIB), vprašalnika ruminacije v zvezi z delom (WRRQ) in vprašalnika delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije in mediacijskih analiz, kjer smo v vlogo mediatorjev postavili afektivno ruminacijo in miselni odklop.
Rezultati so pokazali, da se izgorelost in depresivnost povezujeta s podobnimi konstrukti, iz česar lahko sklepamo, da je ločevanje med motnjama v poklicnem okolju oteženo. Med napovednike izgorelosti umeščamo afektivno ruminacijo, miselni odklop in prenos dela v zasebno življenje, depresivnost pa statistično pomembno napoveduje le afektivna ruminacija. Mediacijske analize nam povedo, da se neuspeh preko afektivne ruminacije povezuje z izgorelostjo in depresivnostjo, preko miselnega odklopa pa le z izgorelostjo. Prenos dela v zasebnost se preko miselnega odklopa povezuje z obema odvisnima spremenljivkama (izgorelostjo in depresivnostjo), čustvene delovne zahteve pa se preko afektivne ruminacije povezujejo le z izgorelostjo. Rezultati mediacijskih analiz, kjer v vlogi neodvisnih spremenljivk nastopajo zahteve uspešnosti in kognitivne delovne zahteve, kažejo, da se te niso izkazale kot statistično pomembne.
Keywords: izgorelost, depresivnost, z delom povezana iracionalna prepričanja, prenos dela v zasebno življenje, čustvene delovne zahteve, kognitivne delovne zahteve, afektivna ruminacija, miselni odklop
Published in DKUM: 18.02.2019; Views: 1900; Downloads: 577
Full text (1,15 MB) |
5. Vloga zasebnega samozavedanja v odnosu med sočutjem do sebe in psihičnim blagostanjemDorotea Dragošič, 2018, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti odnose med sočutjem do sebe, psihičnim blagostanjem, depresivnostjo, anksioznostjo in vidikoma zasebnega samozavedanja (ruminacijo ter refleksijo). Ljudje se med seboj razlikujemo glede tega, koliko časa namenjamo razmišljanju o notranjih vidikih sebe, kot se tudi razlikujemo glede tega, koliko sočutja imamo do sebe. Za posameznike z višjim sočutjem do sebe je značilno, da imajo boljše psihično zdravje in redkeje zbolijo za depresijo ter anksioznostjo, v nasprotju s posamezniki z nižjim sočutjem do sebe. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali vidika zasebnega samozavedanja ‒ kot mediatorja ‒ lahko razložita koristne učinke sočutja do sebe na depresivnost in anksioznost ter na psihično blagostanje. Vzorec je zajemal 164 udeležencev (56 moških in 108 žensk), starih od 16 do 64 let, z različnimi stopnjami izobrazbe. Podatke smo zbrali preko spleta, s testno baterijo, ki je vsebovala demografski del, Vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), Lestvico sočutja do sebe (SCS), Vprašalnik mentalnega zdravja ‒ kratka oblika (MHC-SF), Vprašalnik anksioznosti (STAI X2) ter Lestvico centra epidemioloških študij depresivnosti (CES-D). Zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS ter s SPSS-priključkom Process Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je sočutje do sebe negativno povezano z ruminacijo, depresivno simptomatiko in anksioznostjo ter pozitivno povezano z refleksijo, skupnim rezultatom psihičnega blagostanja in z vidiki psihičnega blagostanja. Ruminacija je bila s simptomi depresivnosti in anksioznostjo pozitivno povezana, refleksija pa je imela pozitivno povezavo le z enim vidikom psihičnega blagostanja (psihološkim blagostanjem) in statistično nepomembne povezave s skupnim rezultatom na MHC-SF in z ostalima dvema vidikoma psihičnega blagostanja (emocionalnim, socialnim blagostanjem), z anksioznostjo ter s simptomi depresivnosti. Z mediatorskimi analizami smo ugotovili, da sočutje do sebe napoveduje depresivnost direktno, anksioznost in blagostanje pa direktno ter indirektno preko ruminacije.
Keywords: zasebno samozavedanje, ruminacija, refleksija, sočutje do sebe, psihično blagostanje, depresivnost, anksioznost.
Published in DKUM: 16.11.2018; Views: 1785; Downloads: 497
Full text (1,04 MB) |
6. Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrovSintija Leva Bukovnik, 2018, master's thesis Abstract: S svojo raziskavo smo želeli preveriti povezave med izvajalsko anksioznostjo (IA), ruminacijo, refleksijo in perfekcionizmom pri glasbenikih razilčnih glasbenih žanrov. Naš vzorec je obsegal 282 udeležencev (116 moških, 166 žensk), starih povprečno 27,61 let, ki solistično nastopajo v narodno-zabavni, zabavni, jazz in klasični zvrsti glasbe. Rezultati so pokazali, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med IA in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se IA zmerno pozitivno povezuje z dvomom v dejanja, pričakovanji staršev in starševsko kritiko. Izvajalska anksioznost se je povezovala tako z refleksijo kot ruminacijo, pri čemer je bila povezava med izvajalsko anksioznostjo in ruminacijo srednje pozitivna, z refleksijo pa nizko pozitivna. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v doživljanju IA glede na glasbeni žanr; izvajalci klasične glasbe doživljajo največ IA, sledijo jazz izvajalci in izvajalci zabavne glasbe, najmanj IA pa doživljajo izvajalci narodno-zabavne glasbe.
Keywords: Izvajalska anksioznost, glasbeniki, perfekcionizem, ruminacija, refleksija, glasbeni žanr
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1307; Downloads: 211
Full text (991,13 KB) |
7. Prisotnost hipohondrije in njenih dejavnikov pri študentih: V iskanju sindroma študentov psihologijeNina Kirič, 2018, master's thesis Abstract: Zaskrbljenost zaradi svojega zdravja je v veliki meri določena z osebnostnimi značilnostmi posameznika. Študenti psihologije lahko ob študiju razvijejo obliko hipohondrije, t.i. sindrom študentov psihologije, ki jo lahko določene osebnostne značilnosti še okrepijo. Namen raziskave magistrskega dela je proučiti, kako se osebnostne dimenzije povezujejo s hipohondrijo in samodiagnozo ter ali prihaja do kakšnih razlik v pojavnosti med študenti psihologije in študenti drugih smeri, ki niso usmerjeni na delo z ljudmi. Končni vzorec je sestavljalo 307 udeležencev, od tega 184 študentov psihologije. Podatki so bili pridobljeni z apliciranjem testne baterije, ki je zajemala vprašalnik Velikih pet faktorjev osebnosti (BFI), lestvico samozavedanja (SCS), vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), vprašalnik hipohondrije (HAI) in vprašalnik samodiagnoze. Analizo smo najprej izvedli za celoten vzorec, nato pa smo podrobneje proučili še skupino študentov psihologije. Na vzorcu udeležencev študentov psihologije smo uporabili hierarhično multiplo regresijo. Pri analizi moderatorskih odnosov na vzorcu študentov psihologije smo uporabili dodatek Process Macro. Rezultati so na vzorcu vseh udeležencev pokazali, da smer študija statistično pomembno pozitivno napoveduje samodiagnozo. Pri študentih psihologije je tako zaznati višjo stopnjo samodiagnoze duševnih motenj kot pri študentih ostalih smeri. Na vzorcu študentov psihologije smo ugotovili, da hipohondrijo statistično pomembno pozitivno napovedujejo diagnoza duševne motnje študenta, obisk strokovne pomoči, nevroticizem in zasebno samozavedanje. Stopnja študija in diagnoza duševna motnja sta statistično pomembna pozitivna napovednika samodiagnoze pri študentih psihologije. Omenjeni rezultati nakazujejo na možnost obstoja sindroma študentov psihologije in so uporabni pri intervencijah na področju duševnega zdravja med usposabljanjem in izobraževanjem bodočih psihologov.
Keywords: hipohondrija, sindrom študentov psihologije, samodiagnoza, nevroticizem, vestnost, ekstravertnost, zasebno samozavedanje, ruminacija
Published in DKUM: 04.04.2018; Views: 2058; Downloads: 405
Full text (1,30 MB) |
8. Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijamiKatja Pucko, 2018, master's thesis Abstract: Kognitivni spodrsljaji v vsakdanjem življenju (npr. zapeljati v napačno smer v enosmerni ulici) in na delovnem mestu (npr. zapreti napačno spletno okno na računalniku) se dogajajo ne glede na poklicno orientiranost in zahtevnost samega dela. Namen pričujoče naloge je preučiti kognitivne spodrsljaje in poiskati vzrok za nižjo stopnjo kognitivnega funkcioniranja na delovnem mestu. Tako smo raziskali nekatere vidike dela – ruminacijo v zvezi z delom, konflikt med delom in družino ter delovne zahteve – ki bi lahko napovedovali koncentracijo in pozornost ter kognitivne spodrsljaje na delovnem mestu.
Vzorec je zajemal 207 zaposlenih oseb (od tega 54,1 % žensk), starih od 20 do 69 let (MSTAROST = 42,92 leta), z različnimi stopnjami izobrazbe. Najprej smo izvedli apliciranje testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik konflikta med delom in družino (WFC in FWC), vprašalnik ruminacije v zvezi z delom (WRRQ), lestvico kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu (WCFS) in vprašalnik delovnih zahtev in virov. Zatem pa smo izmerili koncentracijo s pomočjo kognitivnega testa pozornosti d2. Hipoteze, ki smo jih postavili na podlagi pretekle literature, smo preverjali z regresijsko analizo in s pomočjo SPSS priključka Process Makro izvedli analizo mediacije.
Rezultati so pokazali, da med napovednike kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu sodijo konflikt med delom in družino, afektivna ruminacija in problemsko usmerjena ruminacija. Prav tako so kognitivne delovne zahteve – prek mediatorjev problemsko usmerjene ruminacije in konflikta delo-družina – pomemben napovednik kognitivnih spodrsljajev. Emocionalne delovne zahteve pa so – preko mediatorjev afektivne ruminacije, problemsko usmerjene ruminacije, miselnega odklopa in konflikta delo-družina – prav tako pomemben napovednih kognitivnih spodrsljajev. Napovedniki mere koncentracije (merjene s testom dosežka) se niso pokazali kot statistično pomembni.
Keywords: konflikt med delom in družino, ruminacija v zvezi z delom, afektivna ruminacija, problemsko usmerjena ruminacija, miselni odklop, delovne zahteve, kognitivni spodrsljaji na delovnem mestu, koncentracija, pozornost
Published in DKUM: 22.03.2018; Views: 1779; Downloads: 309
Full text (1,24 MB) |
9. Povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družinoStaša Čurman, 2017, master's thesis Abstract: Redna telesna aktivnost predstavlja pomembni del zdravega življenjskega sloga, kar so potrdile številne študije. Te redno telesno aktivnost povezujejo s širokim spektrom pozitivnih učinkov tako na telesno kot tudi na mentalno zdravje. Namen raziskave je bil bolj natančno razumeti, kakšna je povezava med športno aktivnostjo in ruminacijo ter kvaliteto posameznikovega delovnega in zasebnega življenja. Cilj je bil bolj natančno raziskati povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino. Domnevali smo, da pri tem pomembno vlogo igra miselni odklop kot moderator in motivacija kot mediator. Vzorec je sestavljalo 223 posameznikov. Vsi udeleženci raziskave so bili telesno aktivni posamezniki, ki so zaposleni in v partnerskem odnosu. Uporabljeni so bili vprašalnik delovnih zahtev, vprašalnik počitka po delu, Oldenburški vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik konflikta med delom in družino, kratka lestvica pozitivnega in negativnega afekta (PANAS), vprašalnik z delom povezane ruminacije, vprašalnik motivacije (SRQ-E) in vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-9. Za analizo odnosa med športno aktivnostjo in ruminacijo s predpostavljenimi odvisnimi spremenljivkami in interakcijo z motivacijo kot mediatorjem smo uporabili hierarhično multiplo ali večkratno regresijo, pri čemer smo za vse nadaljnje analize uporabili metodo vključitve (angl. Enter). Za analiziranje moderatorskega in mediatorskega odnosa med prediktorji in kriterijem smo uporabili priključek Process Macro. Rezultati so pokazali, da delovne zahteve napovedujejo konflikt v smeri delo družina, ne pa tudi obratno. Ruminacija je statistično pomembno napovedovala pozitivni afekt, in sicer za dimenzijo osredotočenosti na problem in odklopa. Izkazalo se je tudi, da ruminacija napoveduje depresivna stanja. Rezultati so pokazali tudi, da količina telesne aktivnosti zgolj delno negativno napoveduje depresivno simptomatiko.
Keywords: šport, športna aktivnost, telesna aktivnost, ruminacija, izgorelost, depresija, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS, konflikt med delom in družino, miselni odklop, motivacija, zunanja regulacija, notranja motivacija
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1974; Downloads: 399
Full text (1,14 MB) |
