| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
ROMSKE DRUŽINE V SLOVENIJI IN NJIHOV NAČIN ŽIVLJENJA V MURSKI SOBOTI, NA DOLENJSKEM IN V MARIBORU
Tanja Šprem, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Etnična skupina Romov se je skozi zgodovino naselila povsod po svetu, tudi pri nas, v Republiki Sloveniji. Romi predstavljajo posebno družbeno skupino, ki zaradi svojega jezika, drugačnega načina življenja in socialne diskriminiranosti pogosto živi na robu slovenske družbe. Največ Romov živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter na Gorenjskem (Sinti). V večjih mestih (Maribor, Ljubljana) živijo neavtohtoni Romi; romski priseljenci, ki so prišli iz držav bivše Jugoslavije. V okviru romske skupnosti obstajajo velike razlike v načinu življenja in življenjskem standardu, zato je pri ocenjevanju njihovega položaja treba upoštevati razmere na posameznih območjih. Romske družine pri nas se razlikujejo med seboj v načinu življenja, navadah, jeziku in veroizpovedi, glede na območje, kjer živijo. Naš cilj je bil raziskati etnično skupino Romov in podrobneje preučiti romske družine v Sloveniji, predvsem na območju Murske Sobote, Dolenjske in Maribora. Osredotočili smo se na splošne značilnosti njihovega načina življenja, kot so jezik, izobraževanje, zaposlovanje in družbeni položaj. Rezultati so pokazali, da so romskim družinam, ne glede na območje bivanja, nekatere značilnosti skupne, v nekaterih vidikih pa se razlikujejo. Za splošno izboljšanje njihovega položaja in življenjskega standarda je poleg pozitivnih ukrepov slovenske države potrebno, da se Romi sami organizirajo in začenjajo razvijati svoje lastno politično in kulturno življenje.
Keywords: Romi, romske družine v Sloveniji, življenje Romov, socialni položaj Romov, romski jezik, romska kultura.
Published: 11.01.2011; Views: 5316; Downloads: 725
.pdf Full text (1,16 MB)

3.
DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA ROMSKIM UČENCEM Z DODATNO STROKOVNO POMOČJO
Martina Veren, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V pričujoči diplomski nalogi obravnavamo romske učence, s posebnim poudarkom na romskih učencih v Osnovni šoli Kuzma in romskih učencih v Prekmurju, ki so vključeni v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili Rome kot posebno etnično skupino in predstavili njihovo kulturo, predvsem pa so nas zanimali Romi v Prekmurju. Posebej smo se osredotočili na romske učence v osnovni šoli. Pregledali smo zakonske akte, navodila in strategije osnovnošolske zakonodaje za romske učence, predstavili dejavnike, ki vplivajo na učno (ne)uspešnost romskih učencev in se osredotočili na različne oblike učne pomoči, ki jih izvajajo šole. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki zajema študijo primera, kot raziskovalni tehniki sta bila uporabljena intervju in anketni vprašalnik. Predstavljeni so štirje romski učenci, ki so vključeni v osnovnošolsko izobraževanje. Prikazana stališča strokovnih delavcev omenjene šole, stališča romskih staršev o izobraževanju njihovih otrok ter stališča, želje in načrti za prihodnost romskih učencev. Namen in cilj empiričnega dela je tako prikazati, povezati in primerjati stališča vseh pomembnih subjektov, ki so kakorkoli vključeni v proces vzgoje in izobraževanja Romov. Študija primera razkrije konkretne težave romskih učencev kot so poglobljene težave pri slovenskem jeziku, matematiki in tujih jezikih. V nadaljevanju ugotavljamo, da strokovni delavci šole pri romskih učencih navajajo sledeče vzroke za učne težave: slab šolski obisk, slabe učne navade in nespodbudno okolje ter poudarjajo, da so individualne oblike dela tiste, ki omogočajo boljše vzgojno-učne rezultate teh učencev. Na drugi strani starši opozarjajo, da niso preveč zadovoljni z dosežki svojih otrok in kot vzroke za učne težave navajajo slabo motivacijo za šolsko delo in premalo vloženega truda. Izkazalo se je, da ti starši svojim otrokom pri šolskem delu ne pomagajo bodisi, ker ne znajo, ali pa, ker menijo, da mora otrok delati sam. Analiza odnosa staršev in strokovnih delavcev šole je pokazala, da imajo le-ti dober, odnos strokovni delavci pa dodajajo, da pri teh starših pogrešajo iniciativnost. Vsi omenjeni so z izvajanjem učne pomoči na domu zadovoljni in poudarjajo, da le-ta prinaša napredek v boljšem razumevanju učne snovi, opravljenih domačih nalogah in tudi v boljših šolskih ocenah.
Keywords: Romi, romska kultura, romski učenci, integracija, učne težave, dejavniki šolske (ne)uspešnosti, učna pomoč.
Published: 19.04.2013; Views: 2151; Downloads: 190
.pdf Full text (1,25 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica