1. Vpliv različnih rokov setve in razpleveljanja na rast in razvoj ter pridelek sončnic (Helianthus annuus L.)Petra Zemljak, 2021, master's thesis Abstract: V poljskem mikroposkusu (2008, Mihovci pri Veliki Nedelji) so bili s hibridom sončnice 'PR64A63' (Helianthus annuus L.) proučevani vplivi različnih rokov setve in stopnje zapleveljenosti na rast, razvoj in pridelek sončnic. Proučevan je bil vpliv različnih rokov in načinov razpleveljanja na merjene parametre (K rok ̶ razpleveljeno vso rastno dobo, Z rok ̶ zapleveljeno vso rastno dobo, Z1 rok ̶ razpleveljeno 6 tednov 50 % parcelice v primerjavi s kontrolnim K rokom, A rok ̶ razpleveljeno 3 tedne, B rok ̶ razpleveljeno 6 tednov). Razpleveljanje je bilo ključnega pomena predvsem v ranih razvojnih fazah, ko sončnice še niso prekrile tal. Z razpleveljanjem v zgodnjem obdobju lahko dosežemo optimalno višino rastlin. Največji povprečni pridelek je bil pri drugem roku setve (15. maj) 2,4 t ha־¹, sledi mu prvi rok setve (15. april) 2,2 t ha־¹, najmanjši pridelek je bil pri tretjem roku setve (15. junij) 1,7 t ha־¹. Rezultati so pokazali, da je kasnitev datuma setve značilno zmanjšala pridelek.
Keywords: sončnica, rok setve, razpleveljanje, rast in razvoj, pridelek
Published in DKUM: 26.07.2021; Views: 1123; Downloads: 83
 Full text (2,81 MB) |
2. |
3. Krmni ohrovt (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef)Marina Rojko, 2010, undergraduate thesis Abstract: Krmni ohrovt je s hranili bogata krmna rastlina, ki zaradi tehnoloških omejitev pri pridelovanju in vsebnostih škodljivih sestavin, v praksi ni močno razširjen. V diplomskem delu je strnjen pregled obstoječe strokovne literature o krmnem ohrovtu v Sloveniji in predstavljen poljski mikro poskus, izveden v naključnih blokih v štirih ponovitvah, na kmetiji Rojko v Spodnjem Dupleku (Vzhodna Slovenija). V poskusu je bil preučevan vpliv roka setve krmnega ohrovta strženarja (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. medullosa Thell) sorte Zeleni Angeliter, na višino rastlin, delež listov in prezimitev. Najvišjo končno višino so meseca novembra dosegle rastline, sejane meseca marca (210 cm), najnižjo pa rastline, sejane v mesecu juliju (100 cm). Najvišji delež listov v pridelku je bil pri setvah v juliju (40,7 %), najnižji pa pri setvah v marcu (20,1 %). Prezimitev rastlin pri nobenem izmed rokov setve ni bila uspešna. Zaradi uporabnosti listov za krmo so za jesensko uporabo primerne setve v mesecu juliju in avgustu.
Keywords: krmni ohrovt, rok setve, višina rastlin, delež listov
Published in DKUM: 30.03.2010; Views: 5625; Downloads: 281
Full text (17,83 MB) |
4. OBLIKOVANJE PRIDELKA TREH SORT LANU (Linum usitatissimum L.) GLEDE NA ROK SETVE IN ODMERKE DUŠIKAANDREJA KUHAR, 2009, undergraduate thesis Abstract: Uspešno pridelovanje lanu je odvisno od ukrepov v tehniki pridelovanja. Proucevan je bil vpliv roka setve,
sort in gnojenja z dušikom na oblikovanje tvorbe pridelka lanu in nekatere morfološke znacilnosti ter indeks
listne površine. Poljski poskus je bil zasnovan v letu 2004 v Dolini pri Murski Soboti kot trifaktorski v treh
ponovitvah. Ob spravilu pridelka je bil proucevan vpliv na višino rastlin, maso korenin, maso listov, maso
glavic, maso semena, maso plev, število glavic, primarne veje in indeks listne površine. Z analizo tal je bilo
spremljano stanje N-min v rastni dobi. Rok setve ni imel signifikantnega vpliva na maso plev, na ostale
merjene parametre pa je bil vpliv signifikanten. Sorta je imela signifikanten vpliv na maso listov, primarne
veje in indeks listne površine. Gnojenje z dušikom je imelo ob N-min/ha stanju 174,30 kg do 0,9 m globine
tal pred setvijo signifikanten vpliv samo na višino rastlin.
Keywords: lan, tvorba pridelka, dušik, rok setve
Published in DKUM: 05.11.2009; Views: 3199; Downloads: 193
Full text (923,21 KB) |
