| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Posledice motenj hranjenja med nosečnostjo za plod in žensko
Sara Murko, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Motnje hranjenja, med katere spadajo anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje, so hude psihiatrične motnje, ki med nosečnostjo ženski in plodu povzročijo veliko težav in posledic. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so posledice motenj hranjenja med nosečnostjo za plod in žensko. Metode: Naredili smo pregled literaturo s pregledom, analizo in sintezo. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev iskali v podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL in v iskalniku Google Scholar s pomočjo iskalnega niza. Upoštevali smo smernice PRISMA, s katerimi smo predstavili potek iskanja. Rezultate smo predstavili deskriptivno ter v obliki tabele, pri čemer smo uporabili metodo analize in sinteze. Rezultati: Ugotovili smo, da motnje hranjenja med nosečnostjo povzročajo posledice plodu in ženki. Pri plodu prihaja do nizke telesne teže, majhne dolžine, majhnega glede na gestacijsko starost, bolezni dihal, nižjega kognitivnega razvoja, motenj govora, motenj v motoričnem razvoju tudi motenj pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnosti (ADHD) in motenj avtističnega spektra (ASD). Pri ženskah pa prihaja do nizke telesne teže med nosečnostjo, carskega reza, prezgodnjega poroda in tveganje za dodatna obolenja. Razprava in zaključek: Težave z motnjami hranjenja pri ženskah so pogoste, v času nosečnosti pa lahko povzročijo še dodatne posledice, če niso ugotovljene. Zato je pomembno, da so ženske seznanjene s posledicami, ki jih motnje hranjenja povzročajo, ter se zavedajo posledic zase in za plod.
Keywords: motnje hranjenja, posledice, ženske, plod, nosečnost
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 424; Downloads: 90
.pdf Full text (1,02 MB)

2.
Čustva in prehranjevanje: vloga regulacije čustev in interoceptivnega zavedanja pri neprilagojenih vzorcih hranjenja
Vesna Ambrož, 2022, master's thesis

Abstract: Težave na področju hranjenja zajemajo cel spekter vedenj, doživljanj in kognicij, ki jih skupno imenujemo neprilagojeni vzorci hranjenja. Namen naše naloge je bil preučiti odnose med neprilagojenimi vzorci hranjenja, regulacijo čustev ter interoceptivnim zavedanjem. Dodatno smo preverili še vlogo spola ter indeksa telesne mase (ITM). Na 228-ih udeležencih smo ugotovili pozitivne povezave med zaskrbljenostjo s hranjenjem in telesom, čustvenim hranjenjem ter omejevanjem hranjenja. Čustvena disregulacija je bila pozitivni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom in čustvenega hranjenja, interoceptivno zavedanje pa je bilo negativni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom. Ugotovili smo tudi, da ženske poročajo o več neprilagojenih vzorcih hranjenja kot moški, isto velja tudi za posameznike z višjim ITM. Posamezniki z nižjim interoceptivnim zavedanjem poročajo o slabši regulaciji čustev kakor posamezniki z višjim. Ugotovili smo tudi, da čustvena disregulacija mediira odnos med interoceptivnim zavedanjem in neprilagojenimi vzorci hranjenja. Na podlagi izsledkov sklepamo, da osebe s slabšo čustveno regulacijo in zmanjšanim interoceptivnim zavedanjem svojo čustveno stisko regulirajo z manj konstruktivnimi strategijami, kot so neprilagojeni vzorci hranjenja. Slabše interoceptivno zavedanje morebiti doprinaša k težavam v konstrukciji in/ali prepoznavi čustev, kar nadalje otežuje regulacijo le-teh. V prihajajočih raziskavah bi bilo smiselno preučiti vzročno-posledične povezave med konstrukti na reprezentativnejšem vzorcu in vključiti še druge vidike interoceptivnega zavedanja.
Keywords: neprilagojeni vzorci hranjenja, čustvena regulacija, interoceptivno zavedanje
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 1116; Downloads: 259
.pdf Full text (1002,44 KB)

3.
Motnje hranjenja pri ženskah, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo : diplomsko delo
Barbara Šnopl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Motnje hranjenja so izredno kompleksen pojav, ki ga uvrščamo med resne duševne bolezni in predstavlja velik problem sodobne družbe. Namen raziskave, izvedene v okviru diplomske naloge, je bil raziskati motnje hranjenja med ženskami na področju rekreativne fitnes vadbe. S pomočjo raziskave smo želeli izpostaviti problematiko pojava motenj hranjenja pri rekreativnih športnicah in poiskati vzroke za njihov nastanek. Raziskali smo tudi področje samopodobe in kako je le-ta povezana z motnjami hranjenja. V raziskavo je bilo vključenih 37 oseb ženskega spola, ki obiskujejo fitnes center. Osnovni podatki anketirank so bili pridobljeni s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Raven samopodobe je bila preverjena z Vprašalnikom samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in odraslosti (SDQ III). Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja povezava med motnjami hranjenja in rekreativnim ukvarjanjem s fitnes vadbo. Vzrokov za njihov nastanek je več. V ospredju sta predvsem nizka samopodoba in duševna stiska. Glede na dobljene rezultate raziskave sklepamo, da je potrebno poudariti problematiko in pojav motenj hranjenja v športu in širšo populacijo še bolj izobraziti o tem, kako prepoznati značilnosti motenj hranjenja pri obolelih osebah. Hkrati pa je potrebno ozaveščati tako vrhunske športnike kot rekreativce o tem, kako pomembna je primerna prehrana ob športni aktivnosti.
Keywords: Motnje hranjenja, športna aktivnost, rekreacija, energijsko pomanjkanje, samopodoba.
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 740; Downloads: 155
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
Motnje hranjenja med mladostniki
Mario Marhold, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična Izhodišča: Motnje hranjenja so pri mladostnikih še posebej nevarne, saj lahko povzročajo težave v razvoju ali celo prezgodnjo smrt. V zadnjem času so v porastu in prizadenejo najvišjo raven zdravja. Med motnje hranjenja štejemo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje in druge specifične in nespecifične motnje hranjenja. Izvedli smo sistematičen pregled literature. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključitveni kriteriji pri iskanju literature so bili le polno dostopni članki, generalno ne starejši od 10 let in članki v slovenskem ali angleškem jeziku. Pri iskanju literature smo uporabili podatkovne baze: PubMed, Sage Journals in druge. Rezultati pregleda literature so bili predstavljeni s PRISMO diagramom in opisno predstavljeni. Rezultati: Pojavnost motenj prehranjevanja je med spoloma relativno enaka, vendar je manifestacija med spoloma različna. V večini se anoreksija nervoza pogosteje pojavlja med dekleti, medtem ko se kompulzivno prenajedanje pogosteje pojavlja med fanti. Nastanek motenj hranjenja je posledica različnih okoljskih, socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov. Diskusija in zaključek: Pacienti z motnjami hranjenja se počutijo manjvredne in so nezadovoljni z lastno obliko telesa. Pri motnjah hranjenja se v veliki večini pojavijo tudi dodatne bolezni, ki slabšajo prognozo. Motnje hranjenja so ozdravljive bolezni, vendar potrebujemo resen pristop in obravnavo.
Keywords: motnje hranjenja, mladostniki, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje
Published in DKUM: 30.10.2020; Views: 2970; Downloads: 918
.pdf Full text (464,48 KB)

5.
Vloga perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja
Diana Špilak, 2019, master's thesis

Abstract: Perfekcionizem, ki ga lahko definiramo kot težnjo k popolnosti, se povezuje tako z ugodnimi kot z neugodnimi izidi za posameznika, kar je potrdilo veliko raziskav. V magistrski nalogi smo se osredotočili na povezanost perfekcionizma z neugodnimi izidi za posameznika. Namen pričujoče študije je bil preveriti vlogo perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja na vzorcu srednješolske populacije v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 146 srednješolcev, od tega 37 fantov in 109 deklet, starih od 15 do 19 let. Udeleženci raziskave so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz petih delov. Prvi del so sestavljala demografska vprašanja, nato so udeleženci izpolnili Frostovo lestvico perfekcionizma FMPS, Lestvico perfekcionizma za otroke in mladostnike CAPS, Inventarij socialne fobičnosti SPIN in Vprašalnik vzorcev hranjenja EAT-26. Hipoteze smo v programu SPSS preverjali s t-testom, Mann-Whitneyevim U-testom za neodvisne vzorce, regresijsko analizo in dodatkom Process Macro. Ugotovili smo, da so pozitivni napovedniki socialne anksioznosti perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja. Kot pozitivni napovedniki motenj hranjenja so se izkazali perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak ter socialna anksioznost. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da je dimenzija hujšanje pozitiven napovednik indeksa telesne mase, bulimija in preokupacija s hrano ter oralna kontrola pa sta negativna napovednika indeksa telesne mase. Rezultati so pokazali, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, socialne anksioznosti in motenj hranjenja. Natančneje, ugotovili smo, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, ki se kaže zlasti kot dvom v svoja dejanja in zaskrbljenost pred napakami, prav tako pa so pri dekletih v primerjavi s fanti bolj izražena vedenja, ki se nanašajo na hujšanje, preokupacijo s telesnim videzom in motenimi vzorci hranjenja, značilnimi za bulimijo nervozo.
Keywords: perfekcionizem, socialna anksioznost, motnje hranjenja
Published in DKUM: 21.05.2019; Views: 1622; Downloads: 243
.pdf Full text (1,66 MB)

6.
Odnos staršev osnovnošolskih otrok do motenj hranjenja
Maja Trstenjak, 2018, master's thesis

Abstract: Motnje hranjenja so problem današnje družbe. Predstavljajo resno težavo, povezano z visoko stopnjo umrljivosti med psihološkimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih so motnje hranjenja vse pogostejše, nastajajo pa vse bolj zgodaj. V magistrskem delu smo ugotavljali seznanjenost staršev z motnjami hranjenja, preverjali preventivno in kurativno ukrepanje staršev v primeru motenj hranjenja ter ugotavljali, kakšna so stališča staršev do motenj hranjenja. Preverjali smo tudi, kako spol, starost, izobrazba, razred otrok ter materialno stanje vplivajo na odnos staršev do motenj hranjenja. V raziskavi je sodelovalo 207 staršev (161 žensk in 46 moških). Rezultati so pokazali, da starši poznajo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo ter kompulzivno prenajedanje, ne poznajo pa novih motenj hranjenja – ortoreksije in bigoreksije. Večina staršev osnovnošolskih otrok se ne boji, da bi njihov otrok v prihodnosti zbolel za eno izmed motenj hranjenja. Največ informacij o tej problematiki pridobijo prek interneta, če pa bi njihov otrok kazal simptome motenj hranjenja, bi pomoč poiskali pri zdravniku. V povezavi s preventivnimi programi o motnjah hranjenja na šolah več kot polovica staršev (57,5 %) ne ve, ali se na šolah izvajajo preventivni programi o motnjah hranjenja, le 8,7 % staršev je odgovorilo, da se programi o motnjah hranjenja izvajajo. Stališče staršev je, da bi se morali preventivni programi o motnjah hranjenja izvajati na šolah, ker v današnji družbi motnje hranjenja pri otrocih in adolescentih predstavljajo resen problem. Potreba po preventivnih programih je torej velika.
Keywords: motnje hranjenja, problem današnje družbe, puberteta, adolescenca, starši, preventiva
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 1492; Downloads: 242
.pdf Full text (1,04 MB)

7.
Pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze
Mirella Martinec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Dandanes je velik problem, da se bulimija nervoza med mladimi zelo pogosto pojavlja. Pogosto zbolijo mlade ženske z nizko samozavestjo in slabo samopodobo. Problem je v tem, da se bulimija nervoza težje odkrije kot vse ostale motnje hranjenja, saj jo obolela oseba zelo dobro prikriva. Bolezen bulimija nervoza predstavlja veliko težavo v tem, da se oseba prenajeda in bruha, kadar je sama. Posledice bulimije nervoze, tako telesne kot tudi duševne, so lahko zelo hude, zato je pomembno, da se jih čim prej odkrije. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacientke z bulimijo nervozo ter pri tem poudariti pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na opisni/deskriptivni metodi dela s pomočjo tuje in domače strokovne literature. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo kvalitativne metodologije na podlagi študije primera s polstrukturiranim pripravljenim vprašalnikom za intervju. Vprašanja za intervju so bila sestavljena po 14. življenjskih aktivnostih Virginije Henderson odprtega tipa s podvprašanji. S študijo primera smo obravnavali pacientko z bulimijo nervozo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da mora medicinska sestra dobro poznati dejavnike tveganja za nastanek bulimije nervoze ter znake bolezni, da jo lahko odkrije pri osebi. Medicinski sestri je lahko v pomoč 14 življenjskih aktivnosti po teoriji Virginije Henderson, da pridobi vse pomembne dejavnike in ugotovi vzroke za nastanek bulimije nervoze. S teorijo V. Henderson lahko tudi spozna celostno in kakovostno življenje bulimične osebe ter ugotovi, s kakšnimi težavami se sooča na socialnem, psihičnem in fizičnem področju. Sklep: Raziskava je pokazala, da je bulimija nervoza zelo prikrita bolezen. Bulimija nervoza je težko ozdravljiva, zato mora medicinska sestra čim prej prepoznati prve znake te bolezni s svojim pravilnim pristopom. Medicinska sestra mora na področju preventive delovati zdravstveno-vzgojno v šoli in zdravstvenih ustanovah, da mladostnike seznani o motnjah hranjenja kot je bulimija nervoza. S svojim preventivnim delovanjem lahko vpliva na odnos mladine do hujšanja in seznani mladostnike o zapletih, ki se pojavljajo pri bulimiji nervozi.
Keywords: motnje hranjenja, hranjenje, bulimična oseba, zdravstvena vzgoja, samopodoba.
Published in DKUM: 14.05.2018; Views: 1366; Downloads: 208
.pdf Full text (1,50 MB)

8.
Prepoznavanje motenj hranjenja med mladimi
Nina Obradovič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Duševno zdravje je ideal, za katerim stremimo vsi. Motnje hranjenja so skupek besed za duševno bolezen, ki je zelo težko ozdravljiva, prizadene osebo fizično in psihično ter utegne ogroziti življenje. Osebe, ki trpijo zaradi motenj hranjenja, imajo spremenjen odnos so hrane in samopodobe.
Keywords: Motnje hranjenja, vzroki, zdravljenje in posledice bolezni, medicinska sestra, preventiva motenj hranjenja
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 1378; Downloads: 366
.pdf Full text (1,73 MB)

9.
Pojavnost motenj hranjenja v Sloveniji
Vesna Pirih, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Motnje hranjenja so znak čustvenih stisk in se kažejo kot spremenjen odnos do hrane. Navzven predstavljajo človekovo notranjo duševno in čustveno vznemirjenje in nesprejemanje samega sebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, kaže svoje težave s spremenjenim odnosom do hrane in prehranjevanja, s tem pa tudi svojo bolečino. Motnje hranjenja predstavljajo način soočanja s problemi, ki se osebi zdijo nerešljivi ali pa gre za kontrolo lastnega telesa in življenja v situaciji, ko se oseba zdi, da ga v ostalih vidikih kontrolirajo drugi.
Keywords: anoreksija, bulimija, atipične motnje hranjenja, ortoreksija, bigoreksija, zdravljenje
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 3266; Downloads: 1089
.pdf Full text (540,67 KB)

10.
Motnje požiranja pri otrocih
Jerneja Belovič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Teoretična izhodišča: Predstavljen bo razvoj sesanja in požiranja pri otroku, motnje požiranja in prehranjevanje pri otroku z motnjo požiranja ter vloga medicinske sestre. Raziskovalne metode: V teoretičnem diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Domačo in tujo strokovno literaturo smo poiskali v bibliografskih bazah, COBISS, dLinb.si, Google in bazo tujih podatkov Wiley. Podatke smo analizirali in jih opisno predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da je pri poteku in kakovosti hranjenja zelo pomembno kakšen odnos je vzpostavljen med otrokom in osebo, ki ga hrani. Prav tako smo ugotovili tudi, da je ena izmed posledic motenj požiranja, nedohranjenost, ki so srečamo predvsem pri nedonošenčkih. Takšni otroci imajo po navadi prisotne respiratorne težave, presnovne motnje, omejeno oralno motoriko in druge anomalije, zato je vnos hrane majhen zaradi neučinkovitega in počasnega hranjenja. Prav tako smo prišli do spoznanja, da ima tudi položaj telesa veliko vlogo pri hranjenju zato je potrebno individualno ugotoviti kateri položaj otroku pri hranjenju najbolj ustreza. Diskusija in zaključek: Otrokom z motnjami požiranja je potrebno posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in z ustreznim odnosom do otroka in staršev vzbuditi občutek varnosti, zaupanja ter ustvariti temelj pozitivnega odnosa.
Keywords: položaj telesa, potek hranjenja, kakovost hranjenja, ustrezen odnos, nedonošenčki.
Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 1742; Downloads: 222
.pdf Full text (920,55 KB)

Search done in 18.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica