| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Uporaba proheksadion-Ca pri hruškah (Pyrus communis L.) sorte Viljamova
Dušan Popovski, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v letu 2003 preučevali vpliv rastnega regulatorja proheksadion-Ca (pripravek Regalis®) na parametre rasti in rodnosti hrušk (Pyrus communis L.) sorte Viljamova. V poskus je bilo vključenih 196 dreves, ki so bila razdeljena na šest obravnavanj. Obravnavanja so predstavljala različen čas in odmerek Regalisa. Obravnavanje 1: kontrola – netretirana drevesa; obravnavanje 2: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 2 kg/ha po obiranju; obravnavanje 3: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 4: 2 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 5: 3 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem in po cvetenju + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 6: 3 x 1 kg/ha Regalisa med in po cvetenju. Rezultati kažejo, da se je vpliv Regalisa pokazal kot trend manjšanja bujnosti rasti in preprečevanja odpadanja plodov pri hruški, vendar je njegov vpliv nekonsistenten. Razlog za tak podatek je v izjemno močni suši tekom cele vegetacije ter v močnem pojavu hruševega ožiga (Erwinia amylovora).
Keywords: hruška / rast / rodnost / giberelini / proheksadion-Ca /
Published: 06.04.2009; Views: 2206; Downloads: 206
.pdf Full text (410,26 KB)

2.
Obdelava tal v pasu pod jablanami (Malus domestica Borkh.) sorte Zlati delišes
Liljana Bastič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2000 smo na posestvu UKC Pohorski dvor na pridelovalno raziskovalnem posestvu Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru ugotavljali vpliv petih različnih načinov obdelave tal (košnja, ožiganje, mehanska obdelava, herbicidanje, neobdelana tla - kontrola) na rast in pridelek jablan sorte Zlati delišes. Rezultati so pokazali, da so drevesa, pod katerim smo tla obdelovali mehansko, imela največje povprečno število plodov/drevo (53,3 plodov) in največji povprečni pridelek/drevo (7,3 kg pridelka), kar je za 50 % oz. 42 % več od kontrolnih dreves, kjer tla niso bila obdelana. Po pridelku je sledilo obravnavanje, kjer so bila tla tretirana z ožiganjem in s herbicidi. Poleg kontrolnih dreves je bil najnižji pridelek zabeležen pri obravnavanju, kjer je bila pod jablanami izvajana košnja.
Keywords: jablana (M. domestica B.), obdelava tal, rast, rodnost
Published: 19.11.2019; Views: 54; Downloads: 9
.pdf Full text (180,83 KB)

3.
VPLIV UKREPOV DRUŽINSKE POLITIKE IN ODLOČANJA MLADIH ZA STARŠEVSTVO NA RODNOST V SLOVENIJI
Polonca Mrzel, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vpliv ukrepov družinske politike in odločanja mladih za starševstvo na rodnost v Sloveniji je teoretična. V prvem delu naloge so predstavljene težave s katerimi se soočajo mladi pri prehajanju v odraslost. Pogoji vstopanja v starševstvo, ki so jih navajali mladi, so povzeti po raziskavi, opravljeni med študenti ljubljanske univerze — avtoric Marjane Ule in Metke Kuhar. Podaljševanje izobraževanja, pozno prehajanje iz družine staršev v lastno gospodinjstvo, višanje starosti ob rojstvu prvega otroka so težave s katerimi se soočajo v večini evropskih držav in z njimi se soočamo tudi pri nas. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni nekateri ukrepi družinske politike v Sloveniji, kajti država preko nje posredno ali neposredno vpliva na blagostanje družin. V diplomski nalogi so navedene nekatere oblike pomoči mladim, da bi se prej osamosvojili in posledično prej odločili za rojstvo otroka (otroško varstvo, reševanje stanovanjske problematike, usklajevanje dela in družinskega življenja). V zadnjem delu naloge sledi primerjava posameznih ukrepov družinskih politik nekaterih evropskih držav, ki so bile izbrane na podlagi tipologije različnih režimov družinskih politik A. H. Gauthier. V okviru ukrepov družinskih politik so bili primerjani starševski dopusti in nadomestila, otroški dodatki ter otroško varstvo. Vsaka od držav ima svoj tip družinske politike in razlikujejo se tudi po celotni stopnji rodnosti in povprečni starosti žensk ob rojstvu prvega otroka. Večina raziskav o družinski politiki in rodnosti daje odgovor, da družinska politika lahko vpliva na rodnost, vendar je njene vplive težko meriti zaradi osebnih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na rodnostne odločitve. V diplomski nalogi je bilo ugotovljeno, da imajo višjo stopnjo rodnosti države, ki imajo bolje zagotovljeno otroško varstvo in kjer je odstotek očetov, ki se vključuje v nego in varstvo otrok, višji.
Keywords: Ključni pojmi: rodnost, mladi in starševstvo, družinska politika, otroško varstvo, družinski prejemki, starševsko varstvo
Published: 04.01.2011; Views: 2707; Downloads: 297
.pdf Full text (731,78 KB)

4.
POVEZAVA MED RAZLIČNIMI NAČINI OBDELAVE TAL IN NJIHOV VPLIV NA RAST IN RODNOST JABLAN (Malus domestica B.) SORTE 'GALA'
Mitja Strašek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Na posestvu UKC Pohorski dvor smo v letu 2007 izvajali poskus zamenjave uporabe herbicidov v pridelavi jabolk sorte ′Gala′ z alternativnimi metodami obdelave tal. Obravnavanja so predstavljala herbicidni pas v širini 100 cm, ožji herbicidni pas v širini 60 cm, »sendvič« sistem obdelave tal v kombinaciji z naravno ozelenitvijo ter »sendvič« sistem obdelave tal v kombinaciji s posejanimi nizkimi travami. Širina herbicidnega pasu iz 100 cm na 60 cm ni imela pomembnega vpliva na rast in rodnost dreves ter kakovost pridelka. Nega tal po načinu »sendvič« sistema obdelave tal v kombinaciji z naravno ozelenitvijo ali posejanimi travami se potrdi kot primerna zamenjava uporabi herbicidov glede na rodnost in kakovost pridelka, vendar signifikantno zavre vegetativni razvoj mladih dreves pred njihovim vstopom v polno rodnost.
Keywords: jablana, rast, rodnost, kakovost, obdelava tal
Published: 02.09.2011; Views: 2187; Downloads: 256
.pdf Full text (223,96 KB)

5.
Vpliv različnih načinov gnojenja pri jablani (Malus domestica B.) sorte ʹPinovaʹ na rast, rodnost in kakovost pridelka
Mojca Tomše, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V letih od 2005 do 2008 je bila v Sadjarskem centru Maribor v Gačniku izvajana raziskava vpliva gnojenja na rast, rodnost in kakovost pridelka jabolk (Malus domestica B.) sorte ʹPinovaʹ na podlagi M9. Proučevan je bil vpliv kombinacij količin dušičnih, fosforjevih in kalijevih gnojil. Gnojili smo z gnojili 222 kg/ha KAN-a, 570 kg/ha DC Hypercorna in 200 kg/ha Kalijevega sulfata ter kasneje dognojevali s 111 kg/ha KAN-a. V poskus smo vključili 10 obravnavanj (1 - NPK, 2 - NP, 3 - NK, 4 - NPK + N, 5 - NP + N, 6 - NK + N, 7 - NPK + 2 x N, 8 - NP + 2 x N, 9 - NK + 2 x N, 0 - brez gnojenja), ki so bila postavljena po sistemu naključnih skupin v štirih ponovitvah. Proučevali smo vegetativne (prirast debla in poganjkov) in generativne parametre (količino in kakovost pridelka). Prirasti debel in dolžine poganjkov so se spreminjali glede na leto. Povečevanje gnojenja z dušikom pa ni vplivalo na vegetativno rast. Različni načini gnojenja niso vplivali na količino in kakovost pridelka (p ‹ 0,05). Rezultati meritev trdote mesa, suhe snovi in skupnih kislin se niso statistično razlikovali, razlike so se pokazale med posameznimi leti.
Keywords: jablana, gnojenje, rast, rodnost, kakovost
Published: 27.06.2011; Views: 2385; Downloads: 169
.pdf Full text (401,47 KB)

6.
VPLIV KAKOVOSTI SADIK IN ČASA SAJENJA NA PRIDELEK JAGOD
Samo Savicki, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V letih 2002 in 2003 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Hočah ugotavljali vpliv kakovosti sadik in časa sajenja jagod na pridelek jagod. Matične rastline sedmih sort ('Idea', 'Granda', Patty', 'Onda1', 'Onda 7', '94.569.2' in 'Miss') smo v letu 2002 posadili v paletne zaboje. Po začetku poganjanja vitic smo iz teh rezali novo nastale sadike. Sadike smo rezali med 01. 07. in 16. 09. 2002. Do sajenja v nasad (16. 09. in 03. 10 2002) smo sadike vzgajali v plastičnih platojih. V času zorenja smo količino in kakovost pridelka vrednotili pri trinajstih obiranjih v dve – do štiridnevnih intervalih. Plodove smo preštevali in tehtali ter obravnavali povprečno število plodov na rastlino, povprečno maso plodov na rastlino in povprečno maso enega ploda na rastlino. Rezultate smo statistično obdelali. Iz rezultatov je razvidno, da smo pri rastlinah jagod, ki smo jih pri matičnih rastlinah vzgojili najprej v naslednjem letu dobili največji pridelek. Pridelek se je zmanjševal in je bil najmanjši pri tistih rastlinah, ki smo jih ob matičnih rastlinah vzgojili najkasneje.
Keywords: jagoda, rodnost, pridelek, sorte
Published: 28.02.2012; Views: 1530; Downloads: 152
.pdf Full text (260,91 KB)

7.
8.
9.
10.
Prednosti in slabosti odlaganja materinstva v kasnejše reproduktivno obdobje
Sandra Kupčič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se osredinjamo na prednosti in slabosti odlaganja materinstva v kasnejše reproduktivno obdobje. Pričujoče delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu predstavimo rodnost nasploh in dejavnike rodnosti: kateri dejavniki vplivajo na odločitev za materinstvo; kdaj je pravi čas za materinstvo; dejavniki, ki vplivajo na odlaganje materinstva in splošno o tem pojavu v Sloveniji. Opredelimo tudi pojem odgovornega starševstva, katerega pomen v zadnjih letih narašča. V empiričnem delu se osredotočamo na raziskavo. Raziskava je sestavljena iz intervjujev 20 sogovornic iz ptujskega območja. Sogovornice razvrstimo v dve skupini: polovica izmed sogovornic je vstopila v prvo materinstvo pred svojim 25. letom starosti, druga polovica pa po 35. letu. Zanima nas, kaj je vplivalo na njihovo odločitev za rojstvo otroka; katere so prednosti in slabosti odloženega materinstva ter prednosti in slabosti zgodnjega materinstva z vidika njihovih izkušenj; kakšen pomen pripisujejo materinstvu in kako ga doživljajo; katere spremembe jim je prineslo rojstvo otroka; kako usklajujejo družino – delo – gospodinjstvo – prosti čas; kaj jim predstavlja pojem odgovornega starševstva in v kolikšni meri ga uresničujejo same ter kakšen vpliv ima na vzgojo otrok izobrazba. Rezultati raziskave kažejo, da so matere, ki so prvič rodile po 35. letu starosti, večinoma tako želele, saj so pred rojstvom prvega otroka želele biti finančno neodvisne in v dobri partnerski zvezi. Matere, ki so prvič rodile pred 25. letom, pa so po večini želele biti mlade mame. Polovica intervjuvank, ki so prvič rodile pred 25. letom, je zanosila nenačrtovano. Druga polovica je nosečnost načrtovala. V drugi skupini intervjuvank, materinstvo po 35. letu, je nenačrtovano zanosila le ena, ostalih 9 pa je nosečnost načrtovalo. Večini intervjuvank se zdita najpomembnejši skladna partnerska zveza in skupna odločitev za otroka, odgovori obeh skupin pa so si podobni tudi glede na to, kateri pogoji so morali biti izpolnjeni pred odločitvijo za otroka. Intervjuvanke obeh skupin izpostavljajo finančno neodvisnost, dobro partnersko zvezo, rešen stanovanjski problem. K prednostim odloženega materinstva intervjuvanke uvrstijo večjo odgovornost, večjo čustveno stabilnost, zrelost in uživanje mladosti. Med slabosti odloženega materinstva navedejo slabšo fizično pripravljenost in manjšo potrpežljivost. Intervjuvanke, ki so rodile po 35. letu, imajo v primerjavi z drugo skupino intervjuvank višjo izobrazbo. Izpostavijo tudi pozitivne spremembe, ki jih je prineslo rojstvo otrok, npr. večja povezanost med partnerjema. Nekatere intervjuvanke, ki so matere postale pred svojim 25. letom, izpostavijo spremembe v odnosu med partnerjema po rojstvu otrok, tj. negativne spremembe, kot npr. pomankanje časa za partnerja (sprejetje dejstva, da s partnerjem nista več sama). Vse intervjuvanke utemeljijo, kaj jim pomeni odgovorno starševstvo. Izrazijo prepričanje, da je njihovo starševstvo odgovorno, pri čemer se njihovi odgovori razlikujejo. Odgovori druge skupine intervjuvank, matere po 35. letu, so bolj »zreli«. Kot odgovorno starševstvo mlajše intervjuvanke navedejo skrb za otroka, delo z otroki, postavljanje otroka na prvo mesto, zagotavljanje materialnih dobrin. Starejše matere temu dodajajo še zagotavljanje otrokove varnosti, podporo, vzgojo in usmerjanje, učenje vrednot, postavljanje mej.
Keywords: materinstvo, odloženo materinstvo, starševstvo, odgovorno starševstvo, rodnost.
Published: 10.12.2012; Views: 1797; Downloads: 230
.pdf Full text (741,09 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica