Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo zajema teoretični in aplikativni del. Teoretičen del magistrskega dela je ločen na dva dela. Prvi del predstavlja umetno inteligenco, pregled razvoja umetne inteligence, temeljne koncepte, ki zajemajo strojno učenje, globoko učenje in obdelavo naravnega jezika in se zaključi z etičnimi vidiki umetne inteligence. Drugi del definira pogovorne sisteme umetne inteligence, pregled njihovega razvoja, vrste pogovornih sistemov, ki se ločijo na klepetalne robote, virtualne pomočnike in kopilote in se zaključi z etičnimi vidiki pogovornih sistemov z umetno inteligenco. Začetki umetne inteligence segajo v filozofijo, fikcijo in domišljijo. Ideja, da bi neživim predmetom dali inteligenco, že dolgo fascinira človeštvo. Umetna inteligenca je znanost o ustvarjanju inteligentnih strojev in programov, ki so zmožni delovati podobno kot človeška inteligenca. Pogovorni sistemi umetne inteligence pa so vmesniki za interakcijo z naravnim jezikom, zasnovani za simulacijo človeških pogovorov z uporabo umetne inteligence. V aplikativnem delu naloge smo podrobneje analizirali kopilote in med seboj primerjali izbrane tri: Microsoft Copilot, Aisera Enterprise AI Copilot in GitHub Copilot. Po analizi in pregledu literature smo potrdili naslednje: a) predstavljeni pogovorni sistemi imajo konkretne razlikovalne karakteristike, b) sprejetje in uporaba kopilotov sproža etične pomisleke in c) uporaba kopilotov zvišuje produktivnost uporabnikov.
Keywords: umetna inteligenca, pogovorni sistemi, klepetalni roboti, virtualni pomočniki, kopiloti.
Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (3,64 MB)

Abstract: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti uporabo robotike učiteljev razrednega pouka, v kolikšni meri in na kakšne načine jo vključujejo. Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje o vplivih robotike na učence. Prav tako smo ugotavljali razloge, zaradi katerih robotike ne uporabljajo tako pogosto. V raziskavi je sodelovalo 90 učiteljev razrednega pouka slovenskih osnovnih šol. Raziskovalni vzorec učiteljev je bil neslučajnostni. Za zbiranje podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo obdelali s programom Jamovi. Rezultati raziskave kažejo, da zelo malo učiteljev razrednega pouka vključuje robotiko v učni proces. Ugotovili smo, da se večina učiteljev zaveda pozitivnega vpliva uporabe robotike na motivacijo, kognitivne spretnosti, kreativnost in samozavest učencev. Velik del učiteljev se tudi zaveda, da uporaba robotike vpliva na razvoj računalniškega mišljenja. Učitelji v večini menijo, da razlike med spoloma pri učencih ne vplivajo na njihovo motivacijo in uspešnost pri delu z robotiko. Podatki kažejo, da delovna doba učiteljev ne vpliva na pogostost uporabe robotike niti na mnenje o njenem vplivu na učence.
Keywords: robotika, izobraževalna robotika, izobraževalni roboti, računalniško mišljenje
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 217; Downloads: 89
Full text (1,29 MB)

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tema sodelovalnih robotov. Z naraščanjem potrebe po bolj prilagodljivi proizvodnji raste tudi število vpeljanih sodelovalnih robotov, ki skupaj s človekom predstavljajo visoko prilagodljiva, produktivna in ekonomsko upravičena delovna mesta. Pri neposrednem sodelovanju med robotom in človekom je nujno potrebno raziskati kakšen vpliv ima sodelovalni robot s svojim delovanjem na človeka in njegovo psihofizično stanje. V teoretičnem delu so predstavljene osnove sodelovalnih robotov in njihova interakcija z ljudmi, te pa v nadaljevanju služijo kot podlaga za zasnovo eksperimentalnega sodelovalnega delovnega mesta, s katerim vrednotimo vpliv hitrosti delovanja sodelovalnega robota na človekovo psihično in fizično stanje. Obremenitev človeka smo med eksperimentom vrednotili s pomočjo standardiziranega vprašalnika NASA TLX in zajemanjem EKG signala (elektrokardiogram). Po uspešno izvedenem eksperimentu s štiriinštiridesetimi sodelujočimi smo z analizo podatkov jasno pokazali vpliv hitrosti delovanja sodelovalnega robota na zaznano obremenitev. Subjektivno zaznana obremenitev se je skozi scenarije povprečno povečala za kar 223 %, indeks stresa pa se je povečal iz 9,89 na 12,28, kar nakazuje močan vpliv hitrosti delovanja sodelovalnega robota na človeka.
Keywords: sodelovalni roboti, sodelovanje med robotom in človekom, psihična in fizična obremenitev, eksperimentalni pristop, NASA TLX, EKG
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 463; Downloads: 0
Full text (15,65 MB)

Abstract: Uspešno vodena prisotnost na internetu je za podjetja ključna. Digitalni marketing obsega procese, ki zajemajo vse možne digitalne kanale za promocijo izdelkov ali storitev ter hkrati služi kot orodje za upravljanje odnosov s strankami. Umetna inteligenca v svojem bistvu ustvarja računalniške programe ali stroje, ki so sposobni vedenja, ki bi ga pri ljudeh obravnavali kot inteligentnega. Tehnološki napredek je povzročil pojav velike količine podatkov na spletu, zato podjetja, če želijo ostati konkurenčna, morajo poiskati načine obdelave teh podatkov. Umetna inteligenca lahko tržnikom pomaga na nešteto načinov izboljšati odnose s strankami in posledično vpliva na boljše poslovanje podjetji. Diplomsko delo predstavlja povezavo med umetno inteligenco in digitalnim marketingom. Izpostavili in opisali smo številna orodja umetne inteligence, ki se trenutno uspešno uporabljajo v digitalnem marketingu in prinašajo pozitivne rezultate. Umetna inteligenca je globoko integrirana v področje digitalnega marketinga, saj je sposobna zbirati informacije iz različnih virov, prepoznati trende, analizirati podatke ter omogoča tržnikom, da razumejo potrebe svojih strank. Posledično je izboljšala tudi zadovoljstvo strank in samo poslovanje podjetja.
Keywords: digitalni marketing, umetna inteligenca, klepetalni roboti, personalizacija, upravljanje odnosov s strankami
Published in DKUM: 11.07.2023; Views: 709; Downloads: 284
Full text (1,20 MB)

Abstract: Že kar nekaj časa živimo ljudje vsak dan v stiku z umetno inteligenco. Z njo se srečamo v službi, v prometu, pri svojih aktivnostih in tudi doma. Vprašanja, ki se tukaj pojavljajo, so, ali se ljudje tega zavedajo oziroma koliko se jih zaveda, da nas umetna inteligenca spremlja že skoraj na vsakem koraku, in kakšni bi lahko bili razlogi, da je zavedanje o umetni inteligenci nizko. Odgovore na takšna vprašanja lahko poiščemo na drugi strani od uporabnikov umetne inteligence, in sicer pri tistih, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence in njeno integracijo v prakso. Pri njih lahko spoznamo problematiko, ki spremlja razvoj umetne inteligence in zavira njen hitri napredek. Spoznamo tudi problematiko, ki je v preteklosti povzročala težave z razvojem in nam jo je do danes uspelo razrešiti. Vsi raziskovalci že gledajo v prihodnost, kjer vidijo nekatere rešitve trenutnih težav z razvojem umetne inteligence, ki bi jih rešil napredek tehnologije. Za razvojem sledijo še pasti, na katere moramo biti pazljivi pri uvajanju umetne inteligence v prakso. Čeprav se teorija umetne inteligence razvija že kar nekaj desetletij, jo v prakso vpeljujemo šele zadnjih nekaj let in bi zato lahko rekli, da je ta tehnologija še v povojih. Zato jo spremlja še vedno veliko ugibanja in eksperimentiranja in jo v prakso vpeljujemo počasi, ker lahko v primeru napake pride do nepopravljivih posledic. Problematike razvoja in pasti integracije bomo dobro spoznali v nadaljevanju naloge. V nalogi bomo spoznali tudi robote, njihov razvoj, oblike in njihovo prisotnost v vsakdanjiku. Z roboti si pomagamo predvsem na področjih, kjer lahko namesto nas opravljajo fizično zahtevna, a po drugi strani miselno enostavna opravila, ki se ponavljajo. Preprostejše, kot je opravilo, hitreje bomo robota naučili opravljati to opravilo. Z razvojem umetne inteligence in njihove integracije v nadzorne sisteme robota se nam širi tudi domišljija, kje vse bi lahko robote uporabljali, pa jih do zdaj nismo mogli. Več kot ima robot miselnih sposobnosti, bolj se zna prilagajati okolju in zaradi tega postaja vse bolj uporaben stroj za različna opravila, ki niso samo na tekočem traku. Razvoj robotov in umetne inteligence na neki način predstavlja tudi problematiko. Ena izmed težav je, da lahko roboti s toliko sposobnostmi izvajajo vedno več aktivnosti in zato počasi zamenjujejo ljudi na njihovih delovnih mestih. Tako ljudje, ki so na primer 30 let opravljali neko delo in so že v zrelih letih, ostanejo brez zaposlitve. Seveda se je zanje neizmerno težko spet podati na trg dela v lovu za novo službo. Veliko je pri integraciji robotov v delovno okolje odvisno od podjetij, kako bodo to izpeljala in ali bodo obdržali zaposlene in njihovo znanje izkoristili ali pa jih bodo odpustili. Uporaba robotov v delovnem okolju lahko predstavlja tudi stres za zaposlene, saj lahko zaradi skrbi za svojo zaposlitev začnejo z roboti tekmovati in postanejo fizično in psihično preobremenjeni, kar predstavlja veliko tveganje za zdravje. Predvsem to so tematike, ki se jim bomo v nalogi posvetili. Tako bomo ugotovili, na kateri stopnji smo trenutno v razvoju robotov in umetne inteligence, kakšne so trenutno koristi od njihove uporabe, kakšne so trenutne težave, ki zadržujejo razvoj teh tehnologij in kako se spopadamo z integracijo v naše okolje s čim manjšim negativnim vplivom na ljudi.
Keywords: umetna inteligenca, definicije umetne inteligence, primeri umetne inteligence, roboti
Published in DKUM: 17.04.2023; Views: 1003; Downloads: 300
Full text (3,37 MB)