| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


111 - 120 / 135
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
111.
Sistemi in krmiljenje avtonomnih mobilnih robotov v neurejenih prostorih
Peter Lepej, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Avtonomna mobilna robotika je uporabna v nadzornih sistemih in kot pomoč pri iskanju in reševanju žrtev v primeru nesreč. Regulacija hitrosti modularnega avtonomnega sistema za pomoč pri reševanju ob naravnih nesrečah ima veliko težo, saj je bistvena za pravilno gibanje v prostoru. Ena izmed pomembnih nalog v avtonomni robotiki je regulacija hitrosti (linearne in kotne), ki jo proizvede avtonomni sistem za mobilno bazo. Naš glavni cilj je ustvariti hitrostni regulator na višjem nivoju, ki ga je mogoče uporabiti na različnih mobilnih platformah. V tem primeru se osredotočamo na mobilne robote z diferencialnim pogonom. Naš pristop sloni na iskanju ujemanja krožnic, ki upošteva kinematični model in omejitve mobilne baze robota. Na podlagi algoritma se izvede trajektorija, ta je odvisna od nastavljenih parametrov, ki so prilagojeni za mobilno bazo. Dodatno smo v algoritem vključili poravnavo kota orientacije in kompenzacijo naklona kota med gibanjem mobilnega robota. Opisali smo našega reševalnega robota in sisteme za avtonomno delovanje in implementacijo algoritmov. Predlagan algoritem za sledenje smo primerjali z algoritmom Hector. Prikazani so rezultati primerjav in rezultati sledenja mobilnega robota v simulacijah in realnih eksperimentih. Nato smo nadaljevali naše delo z implementacijo našega algoritma na brezpilotnih letečih vozilih, kjer smo zgradili kompletno simulacijo z možnostjo vključitve pravega letečega vozila. Na tem sistemu smo izvedli serijo eksperimentov, da bi dokazali koncept sistema.
Keywords: mobilni robot, ujemanje krožnic, sledenje poti, hitrostna regulacija, reševalni robot, brezpilotno leteče vozilo, kombinirana simulacija
Published: 21.02.2018; Views: 460; Downloads: 58
.pdf Full text (7,32 MB)

112.
Avtomatizacija strege obdelovancev na industrijski stružnici CNC z robotom UR5
Mitja Rožmarin, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno načrtovanje in izdelava robotizirane obdelovalne celice. Opisana sta stružnica in robot, njuno delovanje, transportni trak, ter delovanje celice. Celica je načrtovana z uporabo standardnih in nestandardnih strojnih elementov. Nestandardni strojni elementi so konstruirani s pomočjo programskega paketa CATIA in Mastercam. Predstavljena je izdelava transportnega traku za surovce in obdelovance. Avtomatizacija strege obdelovancev se je izkazala kot uspešna investicija v proizvodnji. Količina proizvedenih kosov na časovno enoto se je povečala. Zaposleni so se razbremenili z monotonim delom. Prihranek je na času in denarju, ter povečala se je dodana vrednost.
Keywords: avtomatizacija, CNC stružnica, robot UR5, strega
Published: 11.06.2018; Views: 211; Downloads: 49
.pdf Full text (11,97 MB)

113.
Idejna zasnova učnega centra za avtomatizacijo in robotizacijo Lunta
Jakob Novak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena idejna zasnova učnega centra Lunta, razdeljena na več posameznih celic z možnostjo raznolikega izobraževanja na področju avtomatizacije in robotizacije. Glede na geometrijo prostora smo skupaj s podjetjem določili razpored robotskih celic ter postavitev komponent (robotov, transportnih sistemov in krmiljenja). Robotske celice so bile naprej zasnovane v 3D-modelirniku SolidWorks, nato pa je bila narejena animacija v programskem okolju RobotStudio.
Keywords: robot, robotska celica, RobotStudio, SolidWorks, avtomatizacija, robotizacija
Published: 19.07.2018; Views: 344; Downloads: 86
.pdf Full text (2,24 MB)

114.
Bluetooth krmiljenje plezajočega robota za vzdrževanje mostov
Dejan Vrtič Pal, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Vzdrževanje mostov je lahko zamudno in zahtevno delo, zato ga je smiselno opravljati s plezajočim robotom. Ker dodatna teža robotu predstavlja večjo breme, želimo minimizirati ožičenje z brezžično komunikacijo, v našem primeru bluetooth komunikacijo. Namen tega dela je bil, ugotoviti, kako lahko bluetooth komunikacijo uspešno izvedemo na plezajočem robotu in če je bluetooth komunikacija optimalna rešitev za robota za plezanje. V teoretičnem uvodu smo predstavili robota in opredelili bluetooth protokol. V praktičnem delu smo spoznali kinematični model robota za plezanje in razčlenili potrebo po prenosu podatkov pri različnih gibih robota. Pregledali smo bluetooth vmesnike na tržišču in izbrali najustreznejšega za potrebe robota za plezanje. Bluetooth komunikacijo smo izvedli in preizkusili s pomočjo treh mikrokrmilnikov dsPIC33FJ64MC802 in s pomočjo treh različnih Bluetooth modulov HC-05, RN-42 in RN4871. Pri izvedbi brezžične bluetooth komunikacije smo poskušali zagotoviti dovolj veliko hitrost prenosa podatkov pri najmanjšem številu potrebnih bluetooth modulov (najnižjih stroških). Ugotavljali smo ali zmoremo s pomočjo Bluetooth komunikacije pošiljati podatke vsakemu krmilniku osi robota in prijemalu robota v času, ki je krajši od 1 tisočinke sekunde. Prenos je bil daljši, kot smo načrtovali (30 mili sekund) in je imel domet, ki je bil večji od pričakovanega (več kot 10m za bluetooth 2. razreda). Ugotovili smo, da je izvedba bluetooth komunikacije mogoča. A za to da najdemo boljšo rešitev so potrebni dodatni preizkusi.
Keywords: plezajoči robot za vzdrževanje mostov, bluetooth komunikacija, UART (univerzalni asinhronski sprejemnik-oddajnik), MESH, PTP (od točke do točke)
Published: 16.07.2018; Views: 497; Downloads: 74
.pdf Full text (5,75 MB)

115.
Krmiljenje robota z nevronsko mrežo in vmesnikom mišice-stroj
Aljaž Frančič, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je implementacija krmiljenja robota z vmesnikom mišice-stroj. Področje dela obsega predobdelavo in analizo površinskih elektromiogramov z računalniškimi algoritmi z namenom klasifikacije gibov zapestja in področje robotike. Za klasifikacijo gibov uporabljamo umetno nevronsko mrežo. Končni izdelek je robot, sestavljen iz kock LEGO, ki ga je preko računalnika z uporabo protokola Bluetooth možno krmiliti z zapestnico Myo. Preučili smo vplive različnih velikosti okna za izračun korenjene srednje kvadratne vrednosti površinskih elektromiogramov, topologij nevronske mreže, eksperimentalnih protokolov za zajemanje elektromiogramov, števila učnih epoh nevronske mreže ter podali analizo pravilnosti razpoznave gibov z dokončno izbrano nevronsko mrežo na več merjencih.
Keywords: Zapestnica Myo, nevronska mreža, vmesnik mišice-stroj, površinski elektromiogrami, robot, Lego Mindstorms
Published: 19.10.2018; Views: 248; Downloads: 75
.pdf Full text (3,71 MB)

116.
3D tiskanje z industrijskim robotom ABB IRB1200
Matej Borovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: 3D tiskanje je tehnologija izdelave fizičnih izdelkov s pomočjo FDM (fused deposition modeling) tehnologije. Objekt, ki ga lahko narišemo na računalniku, lahko izdelamo na določenem stroju. Obstajajo že konvecionalne izvedbe 3D tiskalnika, ampak njihova najslabša lastnost je delovno območje. Z uporabo industrijskih robotov, ki imajo ponovljivost 0,02 mm, se delovno območje zelo poveča, na ta način pa nismo več omejeni pri izbiri velikosti izdelka in izbiri materiala zaradi možnosti montaže večjih šob za tiskanje. Princip delovanja je dokaj enostaven, šoba se segreje na tališče plastike, nato koračni motor potiska plastiko skozi šobo, potem se robot premika po določenim koordinatami, na ta način pa se plastika postopoma hladi in izdelek gradi.
Keywords: 3D tiskalnik, industrijski robot, Arduino, RS232, G-koda, Solidworks, RobotStudio, FDM
Published: 20.09.2018; Views: 366; Downloads: 68
.pdf Full text (3,85 MB)

117.
Prepoznavanje položaja in orientacije objekta s strojnim vidom vodenega robotskega sistema
Sebastjan Spital, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno zajemanje in obdelava slike s spletno kamero Logitech v programu LabView z dodanimi moduli. LabView komunicira s krmilnikom robota Mitshubishi, kateri prejme informacijo o koordinatah in prestavi objekt.
Keywords: Strojni vid, zajemanje slike, obdelava slike, komunikacija Ethernet, LabView, kamera Logitech, robot Mitshubishi, Ciros Programming
Published: 21.01.2019; Views: 586; Downloads: 54
.pdf Full text (2,00 MB)

118.
Izvidniški robot
Denis Lipovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o izdelavi izvidniškega robota, ki je namenjen opravljati naloge, kjer bi se človek potencialno znašel v nevarnosti. Čeprav je specifično ta robot mišljen kot športni rekvizit, je sam po sebi tako vsestranski, da se ga da uporabiti tudi v druge namene. Naprava je relativno majhnih dimenzij. Zaradi svoje opreme in enostavnosti je odličen za pregled posameznih nadstropij zgradb, zmožen je pa tudi gibanja po relativno težkem terenu. V nadaljevanju boste izvedeli kako se je robota projektiralo, kake težave so se pojavile med načrtovanjem in izdelavo ter kako smo se z njimi spopadali. Zajeto je tudi preizkušanje na terenu.
Keywords: Mehatronika, robotika, izvidniški robot, daljinsko krmiljenje
Published: 14.11.2018; Views: 238; Downloads: 54
.pdf Full text (4,30 MB)

119.
Možnosti in izzivi BIM projektiranja na primeru vrtca v Prelogu
Mario Belić, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava celovito projektiranje vrtca z uporabo BIM. Opisan je potek modeliranja objekta, prenos računskega modela iz Revita v Robot, prikazan preračun najbolj zahtevnih konstrukcijskih elementov ter način izdelave opažnih in armaturnih risb. V nalogi so, iz vidika sodelovanja projektov, modelirane tudi instalacije. Na koncu naloge je prikazana izdelava 4D modela objekta v Navisworksu in vizualizacija objekta.
Keywords: BIM, armirani beton, T-nosilci, Revit, Robot, Navisworks
Published: 23.11.2018; Views: 234; Downloads: 110
.pdf Full text (10,53 MB)

120.
Algoritmi vodenja položaja mobilnega robota
Martin Adler, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na preučevanje in izdelavo algoritmov vodenja položaja mobilnega robota za igranje robotskega nogometa. Uporabili smo mobilni robot s tremi omni kolesi. Omni kolesa omogočajo robotu lažje in hitrejše premikanje. Za možgane robota smo uporabili mikrokrmilno ploščico Aruduino MEGA 2560 V2.0. Poganjali smo ga s tremi elektromotorji, pozicioniranje pa nam je omogočil žiroskop, oziroma pospeškometer MPU 6050. V nalogi smo poskusili čim bolje predstaviti algoritme vodenja s PID regulacijo in mehko logiko, da bi lahko pridobljeno znanje uporabljali študentje in dijaki na tekmovanjih robotskega nogometa. V nalogi je podrobno opisana izdelava kinematičnega modela robota. Dobljen kinematični model smo uporabili pri izdelavi programov za simulacijski model robota, kot tudi v programih za realni del robota. Prikazali smo simulacijsko vožnjo robota v programu Matlab. Simulacija se lahko odlično uporablja za pedagoške namene, saj je iz nje točno vidno, kako se bo robot obnašal pri različnih hitrostih omni koles. Za primerjavo algoritmov vodenja s P, PI, PD in PID regulatorjem in mehko logiko, smo izdelali simulacijsko progo robota v programu Matlab Simulink. Simulacijske rezultate smo primerjali in podali ugotovitve. Algoritem vodenja mobilnega robota smo napisali v programu Arduino IDE. Uporabili smo ga z mehko logiko in PID regulatorjem. Primerjali smo vožnje z obema algoritmoma in jih grafično primerjali. Primerjali smo tudi simulacijski model robota z realnim robotom. Povzeli smo dobljene rezultate in predlagali najbolj optimalno rešitev vodenja mobilnega robota.
Keywords: algoritmi vodenja, mobilni robot, Matlab, Matlab Simulink, Arduino, Arduino IDE, mehka logika, PID regulacija, kinematični model, omni kolesa.
Published: 08.01.2019; Views: 201; Downloads: 44
.pdf Full text (3,21 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica