1. Vpliv ultrazvoka na izolacijo fenolnih spojin iz rožmarina (Rosmarinus Officinalis) : magistrsko deloNika Caf, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali vpliv ključnih procesnih parametrov na ultrazvočno ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz rožmarina ter optimirali postopek za čim boljši izkoristek.
Ultrazvočna ekstrakcija temelji na uporabi visokofrekvenčnih zvokov za ustvarjanje kavitacijskih mehurčkov v tekočini, kar vodi do mehanske desintegracije celičnih sten rastlinskih materialov in sproščanja bioaktivnih spojin. Pri ekstrakciji kavitacija, ki jo povzorči ultrazvočni val v topilu, časovno pospeši ekstrakcijo in poveča prenos snovi.
Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je aromatična rastlina, znana po svojem eteričnem olju, ki vsebuje številne bioaktivne spojine, kot so flavonoidi, triterpeni in karnozolna kislina, ki imajo antioksidativne, protivnetne in protimikrobne lastnosti.
Naš cilj je bil ugotoviti, kako različni parametri, kot so razmerje med trdno in tekočo fazo, energija, amplituda, vrsta topila in število stopenj ekstrakcije, vplivajo na učinkovitost postopka in izkoristek pridobljenih spojin.
Rezultati so pokazali, da povečanje energije sprva poveča izkoristek, vendar po določenem pragu dodatno povečevanje ni več učinkovito, saj se s povečanjem energije podaljša tudi čas ekstrakcije. Optimalen izkoristek smo dosegli z uporabo dveh stopenj ekstrakcije – začetno ultrazvočno obdelavo, ki ji sledi eno uro trajajoča ekstrakcija brez ultrazvoka. Opazili smo, da je tudi vrsta topila pomembno vplivala na izkoristek, pri čemer je bilo najuspešnejše topilo 1, medtem ko je bilo optimalno razmerje med trdnim materialom in topilom razmerje 4. S povečevanjem razmerja rožmarina in topila se je izkoristek povečeval. Pri preučevanju amplitude smo ugotovili, da je amplituda 2 najprimernejša, saj zagotavlja primerno ali željeno visoke izkoristke in hkrati omogoča direkten prenos postopka v industrijsko merilo.
Pridobljeni razultati v sklopu magistrskega dela nakazujejo velik potencial uporabe, saj se lahko ekstrakcijski procesi z uporabo ultrazvoka do neke mere pospešijo. Čeprav se pričakuje, da se bomo pri prenosu tehnologije v industrijsko merilo srečali z manjšimi izzivi, pa prestavljajo rezultati te raziskave ključne smernice za nadaljni razvoj.
Keywords: rožmarin, ultrazvok, fenolne spojine, ultrazvočna ekstrakcija
Published in DKUM: 30.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (3,14 MB) |
2. Inovacijske tehnologije pridobivanja eteričnih olj in antioksidantov iz suhih listov rožmarina : magistrsko deloNina Kugl, 2025, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil pridobiti podatke o vplivu različnih tehnik obdelave suhih listov rožmarina na vsebnosti antioksidantov in na koncentracijo eteričnih olj (EO) v rožmarinu. Iskali smo metode, s katerimi lahko uspešno pridobivamo antioksidanta rožmarinsko kislino (RK) in karnozolno kislino (KK) ter EO iz mletih, suhih listov tunizijskega rožmarina. Preverili smo, kako uporabljene metode vplivajo na vsebnost antioksidantov in koncentracijo EO (γEO) v rožmarinu, tako da smo vsebnost antioksidantov in γEO v obdelanem rožmarinu primerjali z vsebnosti antioksidantov in γEO, pridobljenih iz rožmarina, ki ga nismo predhodno obdelali.
Primerjali smo tehnike mehanskega peletiranja, izpostavitve rožmarina v avtoklavu pri 70°C in različno visokih tlakih plinov N2 in CO2 ter mikrovalovno ekstrakcijo brez topil (SFME). Iz tako obdelanega rožmarina smo nato z hidrodestilacijo s Clevengerjevim aparatom destilirali EO, z acetonsko ekstrakcijo pa smo pridobili suhi praškast produkt z visoko vsebnostjo naravnih antioksidantov. Obdelane liste rožmarina in praškast ekstrakcijski produkt smo analizirali s tehnikama tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z detektorjem UV-VIS in plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem.
Ugotovili smo, da smo s SFME najbolj znižali γEO v rožmarinu, kjer se po 10 min obdelavi koncentracija EO znižala za 80,52%. γEO v rožmarinu pa se je najmanj znižala pri mehanskem peletiranju. Najvišje vsebnosti antioksidantov RK in KK v rožmarinu smo določili v rožmarinu, ki je bil obdelan z mehanskim peletiranjem. V rožmarinu, obdelanem z mehanskim peletiranjem smo prav tako določili najvišje izkoristke ekstrakcije z acetonom.
Keywords: rožmarin, antioksidanti, eterična olja, SFME, peletiranje, hidrodestilacija, avtoklaviranje
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (3,27 MB) |
3. Priprava zelenih hidrofobnih plasti z antikorozijskimi lastnostmi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeTjaša Štiberc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo temelji na preučevanju zelenih inhibitorjev s potencialnimi antikorozijskimi lastnostmi, pri čemer smo se osredotočili na rožmarinov ekstrakt in bučno olje. V ta namen smo pripravili samosestavljive hidrofobne prevleke na kovinskih vzorcih, formirane s potopitvijo v etanolno raztopino 0,05 M stearinske kisline z dodatki različnih koncentracij rožmarinovega ekstrakta in bučnega olja. Določene kovinske vzorce smo predhodno funkcionalizirali z APTES-om in fosfatiranjem, da bi preučili zmožnosti izboljšanja adhezije. Korozijski medij je bila 3,5-odstotna raztopina natrijevega klorida. Učinkovitost hidrofobnih prevlek smo preučili s klasično elektrokemijsko potenciodinamsko metodo. Za podrobno analizo morfologije vzorcev smo uporabili vrstični elektronski mikroskop, poleg tega pa smo uporabili še Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR) in Goniometer OCA25.
Rezultati potrjujejo protikorozijsko učinkovitost dodanih inhibitorjev, saj se je inhibicijska učinkovitost z večanjem koncentracije dodatkov rožmarinovega ekstrakta in bučnega olja višala. Najvišjo inhibicijsko učinkovitost 94,16 % smo dosegli v primeru samosestavljive hidrofobne prevleke formirane s potopitvijo kovinskega vzorca v etanolno raztopino 0,05 M stearinske kisline z dodatkom 4% bučnega olja, pri tem da je bila površina vzorca še predhodno funkcionalizirana v 2 % raztopini APTES-a, kar pomeni, da smo s prej omenjenim postopkom uspešno izboljšali oprijem prevleke na kovinskem vzorcu. Visoko inhibicijsko učinkovitost prevleke zagotavlja njena hierarhična struktura, ki smo jo potrdili s proučevanjem morfologije površine s SEM, in vrednostjo kota omočljivosti (>90). Na hidrofobne lastnosti prav tako nakazuje sama sestava raztopine nastanka prevleke (bučno olje in stearinska kislina). S predhodnim fosfatiranjem smo najvišjo vrednost inhibicijske učinkovitosti dosegli pri dodatku 4% bučnega olja (91,765 %).
Glede na rezultate lahko sklepamo, da smo s funkcionaliziranjem površine vzorca v 2 % raztopini APTES-a in s fosfatiranjem uspešno izboljšali oprijem prevleke formirane v nadaljevanju postopka s potopitvijo v etanolno raztopino 0,05 M stearinske kisline z dodatkom bučnega olja in rožmarinovim ekstraktom različnih koncentracij.
Keywords: korozija, hidrofobnost, zeleni inhibitorji, potenciodinamska metoda, bučno olje, rožmarin
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 39
Full text (2,36 MB) |
4. Okolju prijazno pridobivanje ekstraktov iz rožmarina (rosmarinus officinalis l.) z globoko evtektičnimi topili in ocena njihove antioksidativne učinkovitosti : magistrsko deloŽan Koštomaj, 2022, master's thesis Abstract: Globoko evtektična topila predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom za ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin. V sklopu magistrskega dela smo za namen ekstrakcije antioksidativnih spojin iz rožmarina sintetizirali šest različnih globoko evtektičnih topil, pri čemer so vsi kot akceptorja vodikove vezi vsebovali holin klorid, kot donorji vodikove vezi pa so se izmenjevali etilen glikol, 1,2-propandiol, ocetna kislina, mlečna kislina, urea in fruktoza, kot primerjavo s konvencionalim topilom pa smo uporabili raztopini različnih koncentracij etanola in metanola. Za pripravo vzorcev smo uporabili tehniko matrično trdno-fazne disperzije, za identifikacijo in kvantifikacijo izbranih spojin pa smo uporabili metodo tekočinske kromatografije ob uporabi UV detektorja (HPLC-UV). Dobljenim ekstraktom smo določili še antioksidativno delovanje s TPC, FRAP in DPPH testi. Vsi antioksidativni testi so pokazali, da je imel vzorec, pri katerem smo uporabili mlečno kislino kot HBD, najvišjo antioksidativno aktivnost, temu pa sta sledila vzorca, pridobljena s 70 % etanolom in z DES topilom na osnovi ocetne kisline. Dobljene rezultate smo primerjali s podobno raziskavo na področju ekstrakcij fenolnih spojin iz rožmarina z uporabo globoko evtektičnih topil, pri čemer smo njihove rezultate presegli. S tem smo razvili in vpeljali novo, hitro, bolj učinkovito in cenovno ugodno ekstrakcijsko metodo ob uporabi globoko evtektičnih topil za pripravo rastlinskih ekstraktov z visoko vsebnostjo aktivnih učinkovin iz rožmarina.
Keywords: Globoko evtektična topila, rožmarin, HPLC, TPC, FRAP, DPPH
Published in DKUM: 25.05.2022; Views: 866; Downloads: 190
Full text (2,81 MB) |
5. Vpliv rožmarina na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov in njihovih formulacij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMateja Marinič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Rožmarin (Rosmarinus officinalis L.), sredozemska aromatična rastlina iz družine ustnatic (Lamiaceae), je pomemben vir naravnih antioksidantov. Najpogosteje zastopane antioksidativne spojine v izvlečkih rožmarina so fenolne spojine, med katere sodita tudi karnozolna kislina in karnozol. V okviru diplomske naloge smo želeli ugotoviti, kako vpliva rožmarin na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov. Izvedli smo konvencionalno ekstrakcijo z etanolom in regeneriranim acetonom ter ekstrakcijo s superkritičnim CO2. Z metodo HPLC smo v ekstraktih določili vsebnost karnozola in karnozolne kisline. Maksimalen izkoristek ekstrakcije (11,73 %) smo zaznali pri dvostopenjski ekstrakciji rožmarina E0819 (3,26 % KK), kjer je prva stopnja trajala 3 ure in druga 2 uri, pri temperaturi 50 °C in uporabi 97,15 vol. % regeneriranega acetona v razmerju 1:4 (glede na zatehto rožmarina) v prvi stopnji ter 1:3 v drugi. Najvišji delež karnozolne kisline (31,61 %) smo določili v ekstraktu rožmarina M9418 z deležem karnozolne kisline v surovini 4,29 %, katerega ekstrakcija je prav tako potekala v dveh stopnjah, pri temperaturi 30 °C z 97,15 vol. % regeneriranim acetonom v razmerju 1:5 v prvi stopnji in 1:4 v drugi. Pri ekstrakciji rožmarina označenega kot organska surovina (T1419) smo dobili najvišji izkoristek (11,87 %) pri triurni enostopenjski ekstrakciji z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7 pri temperaturi 60 °C. Najvišji delež (11,80 %) karnozolne kisline v ekstraktih organske surovine smo določili pri enostopenjski ekstrakciji, ki je potekala pri sobni temperaturi 3 ure z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7.
Keywords: rožmarin, karnozol, karnozolna kislina, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2
Published in DKUM: 11.09.2019; Views: 1678; Downloads: 77
Full text (2,82 MB) |
6. Vpliv ekstraktov iz naravnih materialov na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)Taja Žitek, 2018, master's thesis Abstract: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost.
V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka.
Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Keywords: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 2178; Downloads: 467
Full text (2,52 MB) |
7. ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV NEKATERIH RASTLINSKIH MATERIALOVTaja Žitek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlinskih materialov in njihovih mešanic. Za določitev antioksidativne lastnosti ekstraktov smo uporabili radikalsko DPPH metodo, nato smo dobljene podatke obdelali s programom Design-Expert 7.0. Rezultati kažejo, da je med posameznimi ekstrakti rastlinskih materialov (ingver, koriander, origano, preslica, rožmarin), ki smo jih uporabili, najbolj antioksidativno aktiven ekstrakt rožmarina, ekstrahiran z vodo pri temperaturi 92 °C. Med pripravljenimi mešanicami ekstraktov (ingver-preslica-origano-rožmarin, ingver-preslica, koriander-rožmarin, koriander-rožmarin-origano in origano-preslica) se antioksidativno najbolje odziva mešanica origano-preslica ekstrahirana z vodo pri temperaturi 80 °C, po preteku časa 24 ur.
Keywords: antioksidativna aktivnost, ingver, koriander, origano, preslica, rožmarin
Published in DKUM: 08.07.2016; Views: 2151; Downloads: 450
Full text (1,39 MB) |
8. Solubility of carnosic acid and carnosol from rosemary extract in supercritical $CO_2$Klavdija Rižnar, Štefan Čelan, Mojca Škerget, Željko Knez, 2008, original scientific article Abstract: Rosemary leaves extract are known to have significant antioxidant properties and are widely used in foods and nutritional supplements. Compounds responsible for these antioxidant properties are mainly the phenolic diterpenes. The major phenolic diterpenes are carnosic acid and carnosol. Much interest has been focused on the isolation of carnosic acid, due to its wide spectrum of actions and beneficial effects on human health. In this work a natural rosemary extract, containing 73.9% carnosic acid and 14.7% carnosol, was investigated regarding the solubility of carnosic acid and carnosol in supercritical $CO_2$. The solubility measurements, using a static-analytic method, were performed at temperatures 40, 60 and 80 °C and at pressures ranging from 98 to 402 bar. The Chrastil model was used to correlate the obtained experimental solubility data.
Keywords: rožmarin, karnozolna kislina, topnost, karnozol, topnost
Published in DKUM: 11.08.2015; Views: 2427; Downloads: 148
Full text (113,86 KB)
This document has many files! More... |
9. RAVNANJE Z ODPADKI PRI PREDELAVI ROŽMARINAPetra Metličar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: V raziskavi smo se osredotočili na ravnanje z odpadki, ki nastanejo v podjetju Vitiva, proizvodnja in storitve, d. d, Nova Vas pri Markovcih 98, 2281 Markovci ki se ukvarjajo s proizvodnjo rožmarina. Podjetje je velik proizvajalec odpadkov, saj imajo velik proizvodni obrat in se količine odpadkov vežejo direktno na proizvodnjo, če je proizvodnja manjša je nastajanje odpadkov manjše in seveda obratno. V diplomskem delu smo predstavili način kako naj podjetje zmanjša nastajanje odpadkov tako nenevarnih kakor nevarnih odpadkov in rokovanje z njimi.
Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu smo uporabili domačo in tujo literaturo z iskanjem v svetovnem spletu (Metaiskalnik in ScienceDirect). V raziskovalnem delu smo izvedli intervju z vodjo podjetja. Pridobljene podatke o količini odpadkov smo statistično obdelali s pomočjo Microsoft Excela ter rezultate ponazorili v obliki grafov.
Rezultati: Podjetje na letni ravni pridela največ odpadkov papirne in kartonske embalaže in sicer v letu 2014 beleži kar 6.000kg, njihovi odpadki pa so odvisni od količine proizvedenega rožmarina. Podjetje pridela na letni ravni približno 30 ton odpadkov. Podjetje ima svojo sežigalnico za odpadek tropine rožmarina, letno nastane 10 ton teh odpadkov in z njih pridobivajo visoko tlačno paro, ki je nujno potrebna za proizvodni proces rožmarina
Sklep: Podjetje ima zelo razgibano proizvodnjo, zato je predvidevanje količin odpadkov težko, saj je njihova proizvodnja vezana na naročila odjemalcev. Podjetje se komaj uveljavlja na trgu po svetu, zato imajo v prihodnjih letih vizijo širjenja in večanja proizvodnje, s tem pa se bodo tudi povečevala količina odpadkov in posredno ravnanje z odpadki.
Keywords: Rožmarin, predelava, odpadki, papir, plastika, čistilne krpe, komunalni odpadki
Published in DKUM: 12.06.2015; Views: 1964; Downloads: 186
Full text (826,06 KB) |
10. |
