| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Razvoj ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v šolah z različnimi pedagoškimi pristopi : magistrsko delo
Klara Bakulić, 2023, master's thesis

Abstract: Razvoja ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila se v šolah lahko lotimo na različne načine, odvisno od izobraževalnih ciljev, virov in demografije učencev. V magistrskem delu se ukvarjamo s pomenom izdelovanja izdelkov iz tekstila za razvoj ročnih spretnosti na razredni stopnji osnovne šole. Najprej teoretično opredelimo psihološki segment izdelovanja iz tekstila – pri tem se dotaknemo zgodovinskega in sodobnega vpliva s posebnim poudarkom na pomanjkanju ustvarjalnosti v šolah in zaključimo s preoblikovanjem našega izobraževalnega sistema. Potem svoje raziskovanje premaknemo v empirični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 16 učiteljev, od tega deset iz Osnovne šole Gorica Velenje, dva učitelja Osnovne šole Montessori Ljubljana in štirje učitelji Waldorfske šole Savinja. Za ugotovitev, koliko in katere izdelke iz tekstila so v preteklem šolskem letu izdelali v posameznem razredu na razredni stopnji obeh šol, smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo raziskovali, ali obstajajo med šolami razlike, s tem pa smo želeli pridobiti objektiven uvid v trenutno stanje in na podlagi dobljenih podatkov načrtovati praktične rešitve. Glede na pridobljena spoznanja in ugotovitve raziskave smo se odločili, da oblikujemo programska izhodišča za izdelovanje izdelkov iz tekstila (pletenje, šivanje, vezenje) v obliki modela letne priprave in jih praktično umestimo oz. uporabimo pri drugih predmetih. Predstavljena so v praktičnem delu magistrskega dela. Ugotoviti je mogoče, da je izdelovanja iz tekstila v osnovni šoli malo, s čimer zgubljamo del možnosti za razvijanje ročnih spretnosti. Raziskovalne ugotovitve in predstavljeni praktični primeri so tako dobro vodilo, ki nakazuje, da je vključevanje obdelave tekstila v učne načrte ne le spodbujano in priporočeno, temveč nujno.
Keywords: ročne spretnosti, razredna stopnja, učenci, tekstilni izdelki, učni načrt
Published in DKUM: 12.12.2023; Views: 370; Downloads: 33
.pdf Full text (3,11 MB)

2.
Razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo v času epidemije COVID-19 na področju Podravja : magistrsko delo
Eva Hartman, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo, v času epidemije COVID-19 na področju Podravja je namenjeno izpostavitvi pomembnosti razvoja ročnih spretnosti učencev, tudi v času pouka na daljavo. V teoretičnem delu predstavimo definicijo izobraževanja na daljavo, zgodovino izobraževanja na daljavo in kako poteka v Sloveniji. V nadaljevanju se osredotočimo na prednosti in slabosti le tega in primerjamo pouk na daljavo v času koronakrize z drugimi državami. Nato predstavimo osnovne značilnosti motoričnega razvoja otroka, kaj so motorične spretnosti in sposobnosti. Sledi opredelitev predmeta naravoslovje in tehnika in pregled operativnih ciljev v povezavi z različnimi gradivi pri predmetu naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki s pomočjo anketnega vprašalnika med učitelji, ki poučujejo predmet naravoslovje in tehnika in učenci, ki obiskujejo 4. in 5. razred, osnovnih šol na področju Podravja. Ugotovili smo, da se učitelji zavedajo pomembnosti razvijanja ročnih spretnosti učencev in so se zato zavzemali tudi v času pouka na daljavo. Učenci so v času pouka na daljavo izdelovali izdelke. Predstavili bomo izhodišča za iskanje idej za izdelavo izdelka in pripravo navodil učiteljev za učence, ter kako učitelji preverijo učence. Predstavili bomo tudi stališča učencev do pouka na daljavo, kako so se pripravljali na izdelavo izdelka, ali so naleteli na kakšne težave. V zaključku predstavimo izboljšave in prikažemo praktične izdelke učencev, ki so nastali v času pouka na daljavo.
Keywords: pouk na daljavo, ročne spretnosti, naravoslovje in tehnika, epidemija COVID-19
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 484; Downloads: 52
.pdf Full text (1,40 MB)

3.
Razvoj idej za realizacijo tehniških dni na razredni stopnji s poudarkom na izkoriščanju danosti šolskega okolja : magistrsko delo
Ema Zalokar, 2022, master's thesis

Abstract: Z magistrsko nalogo smo s pomočjo intervjujev raziskali odnos učiteljev do izpeljave tehniških dni. Naš namen je bil ugotoviti, kako načrtujejo tehniški dan, katere teme vključujejo, katera gradiva uporabljajo, s katerimi delovnimi operacijami seznanjajo učence, s kom pri izpeljavi tehniških dni sodelujejo, kako v tematiko tehniških dni vključujejo danosti šolskega okolja, kje se pojavljajo težave ter na kakšen način evalvirajo tehniške dni. Pridobljene ugotovitve smo primerjali med razrednimi učitelji podeželske osnovne šole – Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva – ter mestne – I. osnovna šola Celje. Ugotovili smo, da v prvem triletju na tehniških dneh izdelujejo izdelke v povezavi z božičnimi prazniki ter materinskim dnem. V četrtem in petem razredu pa so vsi tehniški dnevi zasnovani po predlogu Praktičnih gradiv založbe Izotech. Učitelji mestne šole so izpostavili velike težave pri ročnih spretnostih otrok, učitelji podeželske šole pa težave pri nabavi materialov. Zato smo v praktičnem delu načrtovali dva predloga tehniških dni. Prvi je namenjen učiteljem mestne šole, drugi pa učiteljem podeželske šole. Preko tehniških dni bodo učenci urili ustvarjalnost, iznajdljivost ter ročne in tehniške spretnosti, kar pa bodo v današnjem svetu še kako potrebovali.
Keywords: tehniški dan, razredna stopnja, šolsko okolje, ročne spretnosti, tehnološki postopki
Published in DKUM: 25.05.2022; Views: 571; Downloads: 57
.pdf Full text (1,05 MB)

4.
Razvoj ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja s poudarkom na uporabi naravnega materiala - gline
Anja Cvetko, 2021, master's thesis

Abstract: Že kot otroci v šolah spoznavamo naravo in se od nje učimo, jo raziskujemo in se trudimo, da jo ohranimo. V šolah kot otroci preko razrednega pouka in kasneje preko študija odkrivamo vse razsežnosti narave, pri čemer vključimo vseh svojih pet čutov. Osredotočili smo se predvsem na Spoznavanje okolja s poudarkom na uporabi naravnih materialov za razvoj ročnih spretnosti pri otrocih. Eden teh naravnih materialov je glina, ki je uporabna kot material za oblikovanje različnih izdelkov, ki so namenjeni vsakdanjemu življenju ali zabavi ali pa učenju, pri tem pa so nam potrebne le domišljija, inovativnost in zagnanost, da bo glina pokazala vse svoje prednosti, koristnosti in razsežnosti uporabe. Poudarek je na spoznavanju gline v zgodnjem otroštvu, torej v času, ki je povezan z začetki osnovnošolskega pouka. Predstavljene so neverjetne možnosti uporabe gline, predvsem pri otrocih prvega triletja devetletke. Oblikovanje z glino omogoča praktično dejavnost in bogati praktične izkušnje, hkrati pa razvija domišljijo in razvoj finomotorične koordinacije rok in prstov, s tem pa ponuja široko paleto znanj. Učitelj učencem odkriva skrivnosti gline kot naravnega materiala, jih spodbuja k skupinskemu delu in krepi njihov izkustveni svet. V magistrski nalogi smo predstavili številne osnovne šole, v katerih je del učnega procesa v zgodnjih letih spoznavanje gline kot sredstva za razvoj ročnih spretnosti in predlagali zamisli o uporabi gline med poukom spoznavanja okolja, kar je zelo pomembno za učni razvoj učencev. Pripravili smo anketni vprašalnik, s katerim smo preverili trenutno stanje pri razvoju ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja v številnih šolah v Podravju oz. v Prlekiji kot regiji večjega dela Štajerske. Empirična raziskava je pokazala, da je glina v šolah pri učnem procesu pogosto uporabljen naravni material, saj jo uporabljajo vsi učitelji za namen razvoja ročnih spretnosti učencev, pri tem pa so pomembne učiteljeve delovne sposobnosti. Spol učiteljev in delovna doba poučevanja ne vplivata na izbiro učnih oblik kot večinoma tudi ne na izbiro in uporabo različnih obdelovalnih orodij za obdelavo gline. Prav tako spol učiteljev, delovne izkušnje in razred poučevanja nimajo vpliva na izbiro izdelkov iz gline, kar so npr. izdelki za igranje, izdelki za okras in izdelki za uporabo. Eden izmed problemov je na nekaterih šolah le pomanjkanje materiala in orodij za obdelovanje gline. Pokazalo se je tudi, da učitelji na splošno menijo, da učenci prvega triletja osnovnih šol nimajo dovolj razvitih ročnih spretnosti, verjamejo pa, da si lahko učenci pri pouku spoznavanja okolja ročne spretnosti pridobijo. Na osnovi ugotovitev pri empiričnem delu smo navedli več praktičnih izboljšav ročnih spretnosti, te so: učenci se naj dlje ukvarjajo z oblikovanjem gline, npr. s sodelovanjem na tehniških dnevih, pri vpeljavi neobveznega izbirnega predmeta, na posebnih krožkih in delavnicah, pri raznih šolskih projektih in tekmovanjih, na šolskih vrtovih, lahko tudi v medijih (na televiziji), končno pa tudi pri različnih obšolskih aktivnostih.
Keywords: ročne spretnosti, motorični razvoj, predmet Spoznavanje okolja, izdelki iz gline
Published in DKUM: 03.08.2021; Views: 1079; Downloads: 95
.pdf Full text (5,26 MB)

5.
Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu
Petra Sluga, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu želimo vzgojiteljem, staršem in tudi otrokom približati delovno-tehnično vzgojo. Z malo truda in volje lahko otroku omogočimo, da ima vsak dan možnost poseči po delovnih gradivih in orodjih, s katerimi lahko uri ustvarjalno-tehnične sposobnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko vzgojitelj s svojim delom in poudarkom na tehnično-tehnoloških dejavnostih razvija finomotorične spretnosti otrok. V teoretičnem delu naloge smo predstavili razvoj motorike in finomotorične spretnosti, vlogo vzgojitelja pri spodbujanju finomotoričnih spretnosti, izbiro didaktičnega materiala oz. različna delovna gradiva, ki jih lahko ponudimo otrokom, ter kako lahko opazimo vidne znake zaostanka pri razvoju finomotoričnih spretnosti. Analiza anketnega vprašalnika v empiričnem delu je pokazala, da imajo otroci v vrtcu dobro spodbudno okolje, s katerim vzgojitelj spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti otrok preko vključevanja raznolikih delovnih gradiv. Kljub temu da v vsaki igralnici ni ponujenega tehnično-tehnološkega kotička, lahko otroci še vedno urijo finomotorične spretnosti preko drugih vsakodnevnih aktivnosti, kot so: listanje knjig, sestavljanje kock, oblačenje punčk, lepljenje, striženje, mešanje testa, plastelina in gline. Na podlagi rezultatov in empiričnega dela smo v praktičnem delu predstavili primer izdelave mehke igrače, ki si jo lahko otroci s pomočjo odrasle osebe naredijo sami. Z izdelavo igrače otrok s čutili (vizualno, taktilno,…) doživlja lastnosti materiala in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri sami izdelavi. Otrokom v vrtcu smo mehko igračo predstavili preko igre vlog, nato so se lahko z njo tudi igrali (zapenjanje ježkov, odpiranje in zapiranje zadrge, natikanje barvnih krogcev na vezalko itd.). V času počitka smo zasledili, da si je deček, star tri leta, vzel to mehko igračo na ležalnik in z njo objet zaspal.
Keywords: razvoj motorike, ročne spretnosti, kurikulum za vrtce, delovno gradivo
Published in DKUM: 21.01.2021; Views: 792; Downloads: 68
.pdf Full text (1,78 MB)

6.
Preverjanje ročnih spretnosti osnovnošolskih otrok pri obdelavi papirnih gradiv na območju apaškega polja
Tomaž Kardinar, 2020, master's thesis

Abstract: Glavni cilj magistrske naloge z naslovom PREVERJANJE ROČNIH SPRETNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK PRI OBDELAVI PAPIRNIH GRADIV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA je preveriti ročne spretnosti otrok pri delu s papirjem, od učiteljev pa pridobiti mnenja, povezana z ročnimi spretnostmi otrok. Preverjali smo pravilnost in natančnost striženja ostrih in mehkih oblik, lepljenja, nanašanja mer na papir in risanja, rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z risalnim žebljičkom, pregibanja, luknjanja z ušesnimi kleščami, kovičenja s kleščami za kovičenje, spajanja s pisemskimi razcepki in spenjanja s spenjačem. Pri učencih so nas predvsem zanimale razlike med spoloma in razredom, pri učiteljih pa razlike glede na lokacijo poučevanja ter glede na delovne izkušnje. Analiza odgovorov učiteljev je pokazala, da na odgovore ne vpliva lokacija poučevanja, je pa mogoče zaznati razlike med učitelji glede na delovne izkušnje. Pri preverjanju ročnih spretnosti smo ugotovili, da so pri obdelovalnih postopkih papirja dekleta bolj natančna od fantov, skupno bolj natančni pa so starejši otroci. Enako se je izkazalo pri pravilnosti obdelovalnih postopkov, saj so petošolci obdelovalne postopke papirja obvladali bolje od četrtošolcev.
Keywords: ročne spretnosti otrok, obdelava papirnih gradiv, obdelovalni postopki papirja, papir, Apaško polje
Published in DKUM: 09.11.2020; Views: 1037; Downloads: 142
.pdf Full text (2,40 MB)

7.
Razvoj idej za realizacijo tehniških dni na razredni stopnji Osnovne šole Zreče
Vanesa Kovše, 2019, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrske naloge smo z intervjuvanjem učiteljic od prvega do petega razreda raziskovali tehniške dni na razredni stopnji Osnovne šole Zreče. Naš glavni namen je bil ugotoviti, katera gradiva, orodja in postopke uporabljajo pri izvedbi tehniških dni, kaj jih ovira pri kakovostni izvedbi in ali so zadovoljni z ročnimi spretnostmi otrok. Ugotovili smo, da so učitelji zelo nezadovoljni z ročnimi spretnostmi otrok, prav tako pa z njihovo vztrajnostjo, ki je žal premajhna. Učenci so z izdelki prehitro zadovoljni. Prav tako pa smo ugotovili, da niso dovolj samokritični. V vseh razredih tekom tehniških dni izdelujejo razne izdelke za novoletno tržnico in materinski dan, in sicer iz gline in modelirne mase, kar pa se nam zdi, da je bolj primerno za ure likovne umetnosti. Zato smo se v praktičnem delu usmerili v širjenje gradiv in predvsem tehniških postopkov in predlagali ideje za tehniške dni. Tako bi učenci spoznali več različnih gradiv in postopkov, s tem pa bi širili ročne spretnosti, ki so dandanes velik problem moderne družbe.
Keywords: tehniški dan, razredna stopnja, ročne spretnosti, delovna gradiva
Published in DKUM: 24.10.2019; Views: 1251; Downloads: 135
.pdf Full text (1,18 MB)

8.
Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah
Mojca Ribič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali motorični razvoj, motorične spretnosti in sposobnosti, Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, se dotaknili zgodovine pouka tehnike in tehnologije, zvrsti dela in oblike poučevanja tehnike in tehnologije, natančno pregledali učni načrt za predmet Naravoslovje in tehnika, pregledali tehniške škatle z gradivom za ustvarjanje od 1. do 5. razreda, obdelovalne postopke papirja, orodja in pripomočke za obdelavo papirja in nenazadnje opisali kraj Šmarje pri Jelšah in Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s šestimi podružnicami. V empiričnem delu smo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 36 učencev 5. razreda, ki so obiskovali Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s podružnicami, ugotavljali razlike v sposobnostih obdelovanja papirja z različnimi orodji in pripomočki. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik v pravilni in samostojni uporabi obdelovalnega orodja in pripomočkov ter natančnosti same obdelave papirja glede na spol in lokacijo. Podatke, obdelane z metodo frekvenčne distribucije in χ2-preizkusa, smo zbrali s pomočjo izdelave konkretnega izdelka, natančneje koledarja, in strukturiranega opazovanja s kontrolnim listom. Preverjali smo sposobnost rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z žebljičkom, pregibanja, striženja s škarjami, luknjanja z ušesnimi kleščami, spajanja s kleščami za kovičenje, spajanja s hladnim lepilom in spajanja s pisemskimi razcepki. Ugotovili smo večjo sposobnost deklic od dečkov tako pri pravilni in samostojni obdelavi papirja kot pri natančnosti obdelave. Glede na lokacijo so bili učenci iz vaških šol bolj uspešni od mestnih pri pravilni uporabi orodja in samostojni obdelavi, mestni pa so pokazali več natančnosti pri obdelavi papirja.
Keywords: motorika, ročne spretnosti, obdelovalni postopki papirja, obdelovalna orodja in pripomočki, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Published in DKUM: 05.06.2019; Views: 1507; Downloads: 179
.pdf Full text (3,04 MB)

9.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE S POUDARKOM NA LESNIH GRADIVIH
Katja Golob, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava razvojne značilnosti otrok in njihove zmožnosti za tehnične dejavnosti pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se izvaja v 4. in 5. razredu osnovne šole. Predmet združuje naravoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem zakonitosti delovanja narave, in tehniko, ki te zakonitosti uporablja za spreminjanje narave v korist človeka. Spoznavanje in utrjevanje naravoslovnih pojmov se dopolnjujeta z obdelavo gradiva do zamišljenega izdelka, z uporabo tehničnih sredstev in primerne organizacije dela. Predstavljeni so cilji predmeta naravoslovje in tehnika v povezavi z lesnimi gradivi, opisani osnovnošolski predmeti, ki vključujejo obravnavo lesnih gradiv, in predstavljena vključenost lesne tematike pri pouku v drugih državah. Posebno pozornost namenjamo učiteljevemu vpeljevanju lesnih gradiv v učni proces pri pouku naravoslovja in tehnike. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 146 učitelji podravskih osnovnih šol, so: učitelji namenijo malo ur teoretičnim vsebinam o lesu, nekoliko več praktičnemu delu učencev, pri čemer so večje implementacije lesnih gradiv pri pouku deležni učenci četrtih razredov in pri učiteljih z večletnimi delovnimi izkušnjami. Največje ovire za izvajanje praktičnega dela učiteljem predstavljajo pomanjkanje orodij in pripomočkov za obdelavo lesa, prevelike skupine učencev in premalo razvite ročne spretnosti učencev. V Podravski regiji zelo majhen delež šol izvaja neobvezni izbirni predmet tehnika ali izbirni predmet obdelava gradiv: les, saj se zanju odloča premalo učencev, čeprav predmeta spodbujata razvoj ročnih spretnosti, ki so pri današnjih učencih vedno manj razvite. Učencem je treba približati naravo in les že v šoli, saj bi s tem spodbudili njihov primarni interes po raziskovanju in ustvarjanju ter posledično urili ročne spretnosti pri obdelavi in oblikovanju lesa ter drugih materialov.
Keywords: motorični razvoj, ročne spretnosti, predmet naravoslovje in tehnika, učni načrt, izdelki iz lesnih gradiv
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 2151; Downloads: 489
.pdf Full text (1,93 MB)

10.
PREVERJANJE ROČNIH SPRETNOSTI V KONTEKSTU POUČEVANJA PREDMETA NARAVOSLOVJA IN TEHNIKA V 5. RAZREDU
Ana Štor, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Preverjanje ročnih spretnosti v kontekstu poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika v 5. razredu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motoriko, motorični razvoj, motorične sposobnosti in spretnosti, učne metode in oblike, predmet naravoslovje in tehnika ter cilje, vrste gradiv in finomotorični test. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in kavzalno neeksperimentalne metode ugotavljali razlike v razvoju ročnih spretnosti, in sicer na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev in učenk 5. razreda štirih osnovnih šol. Ugotavljali smo uspešnost učencev pri nalogah finomotoričnega testa glede na spol, uspešnost šole pri nalogah finomotoričnega testa, uspešnost učencev glede na lokacijo šole, povezanost hitrosti reševanja finomotoričnega testa z učenčevo končno oceno pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. razredu in razvitost ročnih spretnosti otrok v 5. razredu. Podatke smo pridobili s pomočjo finomotoričnega testa, ki je obsegal 25 nalog, združenih v šest sklopov. V raziskavi je sodelovalo 52 otrok, 27 dečkov in 25 deklic, iz štirih osnovnih šol iz mesta ali vasi. S pomočjo kvantitativne statistične obdelave smo ugotovili, da so bile deklice v vseh sklopih, razen pri sestavljanju, uspešnejše od dečkov. Vaški učenci so bili uspešnejši v vseh sklopih, razen pri prerisovanju težjega modela. Kot smo pričakovali, so bili učenci z zaključeno odlično oceno v 4. razredu pri predmetu NIT v celem finomotoričnem testu boljši od učencev s prav dobro oceno. Učenci četrte šole so bili najuspešnejši v sklopih prijemanje, ročne spretnosti, sestavljanje in postavljanje, učenci tretje šole so bili najuspešnejši v sklopu razvrščanje, učenci druge šole so bili najuspešnejši v sklopu risanje.
Keywords: motorika, fina motorika, ročne spretnosti, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Published in DKUM: 24.09.2014; Views: 3195; Downloads: 387
.pdf Full text (3,17 MB)

Search done in 3.72 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica