1. Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocihAnja Bratuša, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih je bil preverjanje razvitosti ritmičnih sposobnosti pri predšolskih otrocih ter spodbujanje in razvijanje le-teh z izvedbo glasbeno-didaktičnih iger v oddelku otrok starih od 4 do 5 let. S pomočjo opazovalnih listov smo med izvajanjem glasbeno-didaktičnih iger spremljali otroke v izražanju interesa in veselega razpoloženja ter v doseganju zastavljenih ciljev v posamezni didaktični enoti. Otroci so bili zelo zainteresirani za igranje glasbeno-didaktičnih iger, med izvajanjem so zelo uživali, se med igro sprostili in veselili. Z nekaj ustrezne motivacije so otroci dosegali zadane cilje.
Keywords: Ritem, razvoj ritmičnega posluha, ritmični posluh, glasbeno-didaktične igre.
Published in DKUM: 29.05.2023; Views: 727; Downloads: 151
 Full text (1,84 MB) |
2. Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 letNastja Pregl, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let je oblikovanje in načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger za otroke stare od 3 do 4 let in od 5 do 6 let ter izvedba le-teh v neposredni praksi. Glasbeno-didaktične enote so bile za obe starostni skupini vsebinsko enake, in sicer s cilji primernimi za otroke stare od 3 do 4 let, in glasbeno didaktične enote z zahtevnejšimi cilji, za otroke stare od 5 do 6 let. Med izvedbo glasbeno-didaktičnih iger smo s pomočjo opazovalnih listov spremljali otroke ter izvedli evalvacijo glasbeno-didaktičnih enot, glede na sodelovanje otrok, izražanje veselega razpoloženja in doseganje zastavljenih ciljev.
Otroci so se različne glasbeno-didaktične igre zelo radi igrali. Nekatere otroke je predvsem pomembno ustrezno motivirati, da dosežejo cilje, ki si jih zadamo. Predvsem pa je pomembno, da smo pri izvedbi iger sproščeni in se imamo z otroki lepo.
Keywords: glasbeno-didaktične igre, melodični posluh, ritmični posluh, drugo starostno obdobje.
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 1646; Downloads: 468
Full text (1,56 MB) |
3. Vpliv zunanjih dejavnikov na razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti 6–7 let starih otrokTina Kolarič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretični del diplomskega dela zajema predstavitev elementarnih glasbenih sposobnosti pri 6–7 let starih otrocih. Podrobneje smo predstavili stopnje in razvoj glasbenih sposobnosti, teste, s katerimi lahko ta razvoj preverjamo, način priprave učitelja na glasbeno uro ter dejavnike, ki jih mora pri tem upoštevati. Na koncu smo opisali glasbene dejavnosti, s pomočjo katerih razvijamo elementarne glasbene sposobnosti.
V empiričnem delu smo raziskovali vpliv različnih dejavnikov (spol, starost, splošna in glasbena izobrazba staršev ter otrokove šolske in obšolske glasbene dejavnosti) na razvitost melodičnega in ritmičnega posluha. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za starše in testi razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti. Raziskava je pokazala, da imajo višje razvite glasbene sposobnosti otroci, katerih starši imajo višjo izobrazbo.
Keywords: Melodični in ritmični posluh, razvitost glasbenih sposobnosti, vloga učitelja, glasbeni razvoj.
Published in DKUM: 20.05.2019; Views: 1608; Downloads: 147
Full text (876,24 KB) |
4. Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocihManja Šumer, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu izpostavili: gibalne spretnosti in razvoj glasbenih sposobnosti ter integracijo med gibanjem in glasbo.
Namen magistrske raziskave je bil ugotoviti, kakšen je učinek dveh programov vadbe na usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih. V naprej zapisanih programih sta skupini iz vrtca Oton Župančič Maribor (enota:Oblakova) izvajali predpisan program. Ena skupina je izvajala dejavnosti po gibalnem programu in druga po gibalno-glasbenem programu. Kontrolna skupina iz vrtca Velenje je izvajala program po Kurikulumu, ki si ga je zastavila vzgojiteljica oddelka. Merjenje temeljnih gibalnih spretnosti in ritmičnega posluha je potekalo v inicialnem in finalnem stanju. Zanimalo nas je, ali bodo otroci eksperimentalne skupine (Vrtec Otona Župančiča Maribor), ki so vključeni v enega izmed dveh programov, bolje usvojili začrtane temeljne gibalne spretnosti in bolj razvili ritmični posluh kot otroci kontrolne skupine (vrtec Velenje). Ciljno smo želeli raziskati, s katerim izvajanim programom: z gibalnim ali gibalno-glasbenim programom bo končni učinek na usvajanje TGS (temeljne gibalne spretnosti) in na razvoj glasbenih sposobnosti (ritmični posluh) uspešnejši.
V eksperimentalni skupini je sodelovalo 35 otrok, v kontrolni skupini 27 otrok, skupaj 62. Otroci so bili stari 5–6 let. Z vnaprej določenimi dejavnostmi smo želeli dokazati, da je integracija v vrtcu zelo pomembna in pripomore k razvoju določenih sposobnosti in spretnosti, v našem primeru razvoj TGS (temeljnih gibalnih spretnosti) in ritmičnega posluha. Ugotovili smo, da so otroci eksperimentalnih skupin (gibalnega programa in gibalno-glasbenega programa) dosegli večji napredek v razvoju temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnosti kot otroci kontrolne skupine. Največji napredek, smo ugotovili, se je pojavil pri gibalno-glasbenem programu, ki je bil najučinkovitejši za razvoj temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnostih (ritmični posluh).
Keywords: temeljne gibalne spretnosti, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, integracijsko povezovanje, gibalni program, gibalno-glasbeni program
Published in DKUM: 19.12.2017; Views: 1725; Downloads: 311
Full text (2,76 MB) |
5. VPLIV ZGODNJEGA GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA NA RAVEN RAZVITOSTI ELEMENTARNIH GLASBENIH SPOSOBNOSTI 5-6 LET STARIH OTROKHelena Vargazon, 2014, master's thesis Abstract: Teoretični del magistrskega dela zajema predstavitev zgodnjega glasbenega izobraževanja v slovenskem prostoru. Podrobneje smo izpostavili različne programe glasbenega izobraževanja predšolskih otrok, splošne značilnosti glasbenega razvoja predšolskih otrok, glasbene dejavnosti, ki se izvajajo v različnih programih, in glasbene preference.
V empiričnem delu smo raziskovali: vpliv različnih glasbenih programov (program Predšolska glasbena vzgoja, program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in javni, nacionalni program predšolske vzgoje Kurikulum za vrtce) na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti 5-6 let starih otrok in interes otrok do glasbenih dejavnosti.
Keywords: zgodnje glasbeno izobraževanje, glasbeni razvoj, glasbene dejavnosti, melodični in ritmični posluh, glasbene preference
Published in DKUM: 23.07.2014; Views: 2250; Downloads: 399
Full text (1,68 MB) |
