| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA MOŽNOSTI ZA VEČNAMENSKO RABO JEZER Z UPORABO EKOREMEDIACIJ NA PRIMERU RIBNIKA VRBJE PRI ŽALCU IN RIBNIKA HARTER V AVSTRIJI
Jasmina Jakopič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Veliko jezer v Sloveniji ni ustrezno urejenih in se soočajo z različnimi problemi. Človek je predvsem s kmetijskimi dejavnostmi, poselitvijo, neurejenimi kanalizacijskimi sistemi vplival na slabo stanje v jezerih. Žal so predvsem manjša jezera oz. ribniki slabo raziskani in se jim pripisuje premajhna pomembnost. Le-ti pa so pomembni zadrževalniki vode, blažijo poplave, imajo pomembno biodiverzitetno ter tudi gospodarsko funkcijo, zato je potrebno z njimi razumno ravnati. Na izmenjavi v Avstriji smo bili priča boljšemu odnosu do jezer, večji urejenosti in večnamenski funkciji, zato smo naredili primerjavo med slovenskim in avstrijskim ribnikom. V diplomski nalogi obravnavamo možnosti za večnamensko rabo jezer s sonaravno metodo ERM. Strategijo možnosti upravljanja jezer z uporabo ERM smo prikazali na konkretnih primerih, na ribniku Vrbje, ki smo ga primerjali z ribnikom Harter v Avstriji. Praktični del naloge je temeljil na konkretnih predlogih uporabe ERM na izbranih ribnikih za povečanje večnamenske funkcije ter oblikovanje zaključkov, kako sonaravni pristopi ERM prispevajo k izboljšanju jezer. Naravnogeografske razmere ter visoka obremenjenost uvršča ribnik Vrbje kot zelo primeren za uporabo ERM, medtem ko je ribnik Harter manj primeren. Prišli smo do zaključkov, da so ERM najbolj uporabna metoda pri zaščiti jezer, saj pomagajo pri čiščenju vode, ohranjajo biodiverziteto, odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode z RČN, blažijo poplave, ohranjajo naravno ravnovesje jezerskih in objezerskih ekosistemov ter imajo pomembno večnamensko funkcijo.
Keywords: ERM, varstvo narave, ribnik Vrbje pri Žalcu, ribnik Harter, jezera, trajnostni razvoj, ekoturizem
Published: 17.11.2009; Views: 2175; Downloads: 283
.pdf Full text (14,07 MB)

2.
EKOSISTEMSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA RIBNIKA REŠ V OBČINI RADLJE OB DRAVI
Lilijana Onuk, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje ekosistemov in njihovih značilnosti na posameznem območju postaja vedno bolj pomembno, saj je delovanje ekosistemov ključno za obstoj življenja na Zemlji. Poznavanje posameznih ekosistemov omogoča načrtovanje razvoja in določenih posegov v prostor na nekem območju. Območje, ki ga obravnavam v diplomskem delu, obsega 132 570 m2. Na njem izstopajo trije večji ekosistemi, in sicer vodni, gozdni in travniški ekosistem. K vodnim ekosistemom na tem območju prištevamo ribnik Reš, Radeljski potok in reko Dravo. Gozdni ekosistem obsega 7,8 % površine obravnavanega območja. Sestavljajo ga predvsem združbe vrb in črne jelše. Travniki na tem območju obsegajo okoli 26 % površine obravnavanega območja in predstavljajo pomemben vir pridelave travne silaže za govedo. Posebno mesto na tem območju ima tudi kulturna krajina. Prepletanje teh ekosistemov je namreč že v preteklosti pomembno vplivalo na življenje ljudi na tem območju. Značilnosti posameznih ekosistemov sem opredelila s pomočjo evidentiranja posameznih habitatnih tipov, rastlinskih oziroma živalskih združb, ki so sestavni del posameznega ekosistema. Na podlagi tega imamo sliko o tem, kaj točno je značilno za travniški, gozdni in vodni ekosistem na območju ribnika Reš. S poznavanjem le-teh lahko odčitamo tiste prednosti oziroma priložnosti, ki jih ponujajo in lahko razvijamo sonaravno rabo tega območja tudi v prihodnje.
Keywords: Ključne besede: vodni ekosistemi, gozdni ekosistem, travniški ekosistem, habitatni tipi, ekosistemske storitve, občina Radlje ob Dravi, ribnik Reš, sonaravna raba.
Published: 13.01.2010; Views: 3658; Downloads: 231
.pdf Full text (87,77 MB)

3.
POUK NARAVOSLOVNIH VSEBIN V GOZDU IN OB RIBNIKU OZIROMA MLAKI PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA
Valentina Vogrinc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Pouk spoznavanja okolja predstavlja nadaljevanje in usmerjanje spontanega otroškega raziskovanja sveta in odkrivanja prepletenosti ter soodvisnost v pojavih in procesih v naravnem in družbenem okolju. Znanje, ki nastaja iz neposrednih izkušenj v okolju, se pri pouku poglablja in razširja. Zato je zelo pomembno, da si otroci v zgodnjih letih poučevanja pridobijo izkušnje in da uživajo v raziskovanju. Pomemben del raziskovanja naj bo pripovedovanje drugim, kaj vidijo, kaj mislijo in kaj so se naučili. Pomembno je, da si te izkušnje pridobijo preko konkretnih izkušenj, s konkretnimi situacijami in na konkretnem terenu. V diplomskem delu, ki je pred vami, smo želeli s študijo literature in empirično raziskavo med učitelji prvega triletja predstaviti dve pomembni življenjski okolji in njihovo vključevanje učencev v naravno okolje. Vzorec, na katerem je potekala raziskava, predstavlja 107 učiteljev prvega triletja. Podatke smo zbirali novembra in decembra 2010 na različnih šolah po Sloveniji. Dobljene rezultate smo analizirali in preverili naše hipoteze. Ugotovili smo, da se učitelji še v precejšnjem številu izogibajo poučevanja v gozdu in ob ribniku oziroma mlaki.
Keywords: spoznavanje okolja, življenjska okolja, pouk, gozd, ribnik, mlaka
Published: 22.06.2011; Views: 1485; Downloads: 137
.pdf Full text (2,77 MB)

4.
NARAVOSLOVNI DAN RIBNIK V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Andreja Švajger, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen naravoslovni dan na temo ribnik, ki je načrtovan in izpeljan v 3. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu diplomske naloge se govori o zgodnjem naravoslovju, posebna pozornost pa je namenjena izkustvenemu učenju. Opredeljeni so dnevi dejavnosti s poudarkom na naravoslovnih dnevih. Opisani so cilji, vsebine ter načrtovanje in organizacija naravoslovnih dni v prvem triletju osnovne šole. Predstavljena so tudi teoretična spoznanja o ribniku, podrobneje ribnik Reš. V praktičnem delu je opravljen pregled učnih načrtov in učbeniških gradiv za predmet spoznavanja okolja v 3. razredu z vidika naravoslovnih dni in vode. Po pregledu učbeniških kompletov so navedene učne vsebine, ki vključujejo naravoslovne dejavnosti, ki jih je mogoče izpeljati v okviru naravoslovnega dne. Predstavljeni so tudi priprava, izvedba in vrednotenje naravoslovnega dne na Osnovni šoli Radlje ob Dravi. Potek naravoslovnega dne je dokumentiran s fotografijami.
Keywords: Zgodnje naravoslovje, izkustveno učenje, ribnik, učbeniška gradiva, naravoslovni dan.
Published: 04.10.2011; Views: 2076; Downloads: 250
.pdf Full text (3,74 MB)

5.
MODELIRANJE IN SIMULACIJA ŠPORTNEGA RIBNIKA IN RIBOGOJNICE
Aleš Manfreda, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sta izdelana model in simulacija ribogojnice in športnega ribnika. Pri simulaciji ribogojnice je bil ključnega pomena težinski prirast rib v nekem časovnem obdobju. Pri tem smo uporabili modela ribogojnice in koi krapa. Pri simuliranju ribogojnice smo predpostavili, da do drsti ne bo prišlo. Pri simulaciji športnega ribnika smo dodali model ščuke ter razmnoževalni model in s tem upodobili obnašanje ekosistema. Naš cilj je bil poiskati razmerje med plenom in plenilci, da bi med njimi ustvarili naravno ravnovesje. V simulacijo športnega ribnika smo vključili tudi model vsiljivca, ki vstopa v ekosistem. Upodobili smo ga v vlogi ribiča.
Keywords: modeliranje, simulacija, ribogojnica, športni ribnik, koi krap, ščuka
Published: 14.07.2015; Views: 571; Downloads: 68
.pdf Full text (7,76 MB)

6.
Izbira habitata pri izbranih vrstah vodnih ptičev na Račkih ribnikih
Urška Martinc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2011 smo v obdobju od 26. 6. 2011 do 14. 8. 2011 opravljali popise izbranih vrst vodnih ptic na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg (SV Slovenija) na Velikem ribniku, Gajiču, Malem ribniku ter na treh stranskih bazenih. Popis smo opravljali z namenom, da ugotovimo izbiro habitatov izbranih vrst vodnih ptic, številčnost vrst ter število gnezd v času opazovanja. Popisovali smo 9 vrst vodnih ptičev in sicer: labod grbec Cygnus olor, mlakarica Anas platyrhynchos, sivka Aythya ferina, kostanjevka Aytya nyroca, čopasta črnica Aythya fuligula, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, čopasti ponirek Podiceps cristatus, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus ter liska Fulica atra. Območje raziskave smo razdelili na pet habitatov: rogoz, plavajoče rastline, mešano (plavajoče rastline in rogoz), odprto ter obrežje. Popis smo izvedli šestnajstkrat. Popisovali smo ob različnih delih dneva. Dan smo razdelili na štiri dele. V času od 8.00 do 11.00 (zjutraj) smo popis izvedli dvakrat, od 11.00 do 14.00 (opoldan) šestkrat, od 14.00 do 17.00 (popoldan) petkrat ter od 17.00 do 20.00 (zvečer) trikrat. Ribnike in bazene smo opazovali s kopnega, s ceste, ki poteka med ribniki ter z opazovalnice, ki se nahaja na južni strani ribnika Gajič. Bazene smo pregledali v celoti. Najštevilčnejša vrsta je bila liska, najmanj smo prešteli osebkov laboda grbca. Vse osebke smo opazili v habitatu plavajoče rastline in odprto. Največ osebkov smo popisali v habitatu odprto, najmanj pa v habitatu rogoz. Opazili smo 6 gnezd, štiri so pripadala čopastemu ponirku.
Keywords: Rački ribnik, izbira habitata, vodne ptice, številčnost vrst
Published: 22.10.2015; Views: 791; Downloads: 55
.pdf Full text (3,19 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica