| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VSEBNOST OLJA V OLJNIH BUČAH (Cucurbita pepo L. var. oleifera), MAKU (Papaver somniferum) IN RIČKU (Camelina sativa L. Crantz) V ODVISNOSTI OD PRIDELOVALNEGA SISTEMA
Mateja Fužir, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Oljne buče, mak in riček so pomembne alternativne oljnice, ki so bile pridelane v okviru raziskovalnega projekta »Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave«, ki je potekal na FKBV v Pivoli pri Mariboru. Projekt je trajal tri leta (od 2008 do 2010). V poljskem poskusu so bili obravnavani štirje pridelovalni sistemi (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolne parcele. V vseh treh letih so bile v kolobar vključene omenjene oljnice. Pridelki oljnih buč so bili pobrani vsa tri leta, pridelki maka in rička pa samo v letu 2008. Preverili smo vpliv leta pridelave, PS in njune interakcije na vsebnost olja v oljnih bučah, maku in ričku ter korelacijsko povezanost med količino olja in količino pridelka suhih semen (SS). Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da leto pridelave vpliva na vsebnost olja v oljnih bučah. Najvišjo vsebnost olja smo izmerili v letu 2010 (31,1 ± 1,4 %), sledilo je leto 2008 (30,9 ± 1,0 %), najnižjo vsebnost pa smo izmerili v letu 2009 (26,9 ± 0,8 %). Različni PS statistično značilno vplivajo na vsebnost olja v oljnih bučah. Največji delež olja smo stehtali pri kontroli (31,1 %), nato v EKO (31,1 %) in BD (30,3 %). Najnižjo vsebnost olja so vsebovala semena, pridelana v KON (25,8 %). PS na vsebnost olja v maku in ričku niso imeli statistično značilnega vpliva. Pri vseh treh poljščinah je statistična analiza pokazala, da obstaja močna korelacijska povezanost med količino pridelka in količino olja (r = 0,89 – 0,94).
Keywords: pridelovalni sistemi / vsebnost olja / oljne buče / mak / riček
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 2688; Downloads: 155
.pdf Full text (710,36 KB)

2.
Možnost uporabe soje, oljnih hibridov koruze in rička v proizvodnji biodizla : magistrsko delo
Monika Brglez, 2011, master's thesis

Abstract: Biodizelsko gorivo prispeva k zmanjšanju emisij škodljivih snovi v ozračje, poleg tega pa ne zahteva večjih posegov v že obstoječe dizelske motorje. Namen naloge je bil ugotoviti možnost uporabe soje, oljnih hibridov koruze in rička v proizvodnji biodizla in sicer ugotoviti pridelek, vsebnost olja v semenu (ISO 659:1998) in pridelek olja na enoto površine v naših pedoklimatskih razmerah ter preučiti kemijsko sestavo olja. Določiti jodno število po metodi SIST EN ISO 3961:2000, kislinsko število po metodi SIST EN ISO 660:2000 in količino ter vrsto maščobnih kislin povzeto po Hamiltonu & Hamilton (1992) ter primerjavo s standardi. V raziskavo sta bili vključeni po dve sorti oziroma hibrida vsake oljnice. V pridelku semena in v pridelku olja sta se kot najuspešnejša pokazala oba hibrida koruze. Najmanjši pridelek semena in pridelek olja je bil dosežen pri ričku, med oljnima hibridoma koruze in ričkom je bila soja. Vsebnost olja je bila po pričakovanju največja pri obeh sortah rička in najmanjša pri obeh hibridih koruze. Srednji izplen olja smo dokazali pri obeh sortah soje. Olje koruze ni presegalo standarda v vsebnosti linolenske kisline in jodnega števila. Največjo težavo predstavlja torej prekoračena vrednost kislinskega števila, kar posledično pomeni večje število prostih maščobnih kislin. Olje rička vsebuje preveliko količino linolenske kisline. Preseženi sta tudi vrednosti jodnega in kislinskega števila. Sojino olje ima nizko vsebnost prostih maščobnih kislin ter visoko jodno število. Zato ga je možno uporabljati samo v kombinaciji z drugimi olji. V skladu s standardom SIST EN 14214 nobena izmed izbranih poljščin povsem ne ustreza zahtevanim kriterijem. Z analizo vsebnosti težkih kovin v tleh in rastlinskem materialu je bilo dokazano, da je bioakumulacija zelo nizka oz. v olju zanemarljiva.
Keywords: soja, oljni hibridi koruze, riček, biodizel gorivo, oljnice, proizvodnja biodizla
Published in DKUM: 15.04.2011; Views: 3246; Downloads: 366
.pdf Full text (3,44 MB)

3.
Validacija analizne metode za določanje glukozinolatov v semenih navadnega rička (Camelina sativa )
Anja Moškon, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bila validacija analizne metode za določanje glukozinolatov v semenih navadnega rička. Določili smo vsebnosti glukozinolatov z visokotlačno tekočinsko kromatografijo (po dveh različnih metodah) v 27 vzorcih slovenskega porekla, treh zaporednih letin (2007,2008 in 2009). Za primerjavo smo določili glukozinolate še 4 vzorcem iz tujine (Danska, Nemčija, ZDA in Finska). Vzorcem smo določili še delež vlage in količino olja. Opravili smo validacijo analizne metode, določili linearnost, natančnost, mejo določljivosti, časovno stabilnost ekstrakta in vpliv vremenskih razmer na vsebnost glukozinolatov. Na osnovi vseh rezultatov smo ugotovili, da gre v Sloveniji za eno samo vrsto navadnega rička, saj se nikjer med analiziranimi vzorci ne pojavljajo signifikantne razlike.
Keywords: navadni riček, Camelina sativa, glukozinolati, HPLC, validacija
Published in DKUM: 20.07.2010; Views: 4893; Downloads: 449
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica